Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Jure IVANUŠIČ

Jure Ivanušič, portret
Jure Ivanušič - Foto: Tomi Lombar (vir: delo.si)

Galleria fotografica

Nato:
24. March 1973, Maribor
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Jure Ivanušič, najbolj znan kot igralec in šansonjer, je otroštvo preživel na Dravskem polju. Obiskoval je glasbeno šolo, igral harmoniko in klavir ter vzljubil klasično glasbo. Navduševal se je tudi nad gledališčem ter skupaj s sestro in bratrancema igral igre, ki jih je sam napisal in režiral. Zares pa je prvič stal na odru kot srednješolec na Drugi gimnaziji v muzikalu Fantom v operi. Študiral je klavir v Gradcu (Avstrija), vendar življenja ni želel preživeti v vlogi pianista. Zato je bil toliko bolj vesel, ko je uspešno opravil izpite na AGRFT in pričel s študijem dramske igre in umetniške besede. Še v času študija je odigral prvo profesionalno vlogo v SNG Maribor v predstavi Jermanovo seme. Je vsestranski umetnik, nikoli se ni želel omejevati, da bi počel samo eno stvar. Zato ga danes lahko srečamo v vlogi igralca, šansonjerja, pianista, skladatelja, režiserja, scenarista in v še kakšni vlogi.
Poklicno igralsko pot je začel v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, nato pa je bil med leti 1996 in 2003 član mariborske Drame. V tem obdobju je odigral številne vloge, izpostavimo lahko vlogo Mozarta v Amadeusu. Odkar se je od mariborske Drame poslovil, dela kot svobodni umetnik. Sodeluje z gledališči po Sloveniji ter s hrvaškim teatrom Ulysses na Brionih. Blizu sta mu tudi film in televizija. Igral je v več slovenskih filmih, npr. Outsider, Prehod, Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, ter v srbskem filmu Postali bomo prvaki sveta. Prav tako je igral v televizijskih nanizankah, kot so Mi se mamo radi in Ena žlahtna štorija.
Ukvarja se tudi z glasbo, v prvi vrsti je pianist in šansonjer. Ko je bil še na igralski akademiji, ga je opazil Rade Šerbedžija. Tako od leta 1992 skupaj koncertirata po Evropi, ZDA in Kanadi. Sodeloval je z orkestrom Mariborske filharmonije ter na koncertih Društva glasbenih umetnikov Maribor, s slovenskimi glasbeniki, na koncertih UNICEF-a pa je nastopal z Vanesso Redgrave. Simbiozo med njegovima dvema ljubeznima, teatrom in glasbo, mu predstavljajo šansoni. Nad njimi se je navdušil že v srednji šoli in se zaradi njih začel učiti francosko. Izdal je tri avtorske albume šansonov, prevedel oziroma poslovenil je tudi šansone belgijsko-francoskega šansonjerja Jacquesa Brela.
Gledališko-glasbenih projektov se je loteval že v svojem obdobju Drame SNG Maribor. Svoj Kabaret je igral tudi v tujini, igralske in pevske sposobnosti je združil še v muzikalu Cvetje v jeseni.
Večkrat se je že znašel v vlogi režiserja, scenarista in avtorja glasbe. Med drugim je v sodelovanju z Markom Vezoviškom napisal opero Evstahij in Jekaterina in monokomedijo Od tišine do glasbe ter televizijski film Lepo je biti Mozart, v katerem je odigral deset vlog. Režiral je prvo slovensko postavitev Monologov vagine Eve Ensler, muzikal Alpska saga ter monokomedijo Jutri začnem Dese Muck. Skupaj sta napisala scenarij za kriminalno komedijo Božični večer. Po opravljenem scenarističnem tečaju v Los Angelesu (ZDA) je napisal scenarij za film Stekle lisice, v katerem je odigral glavno vlogo. Prav tako piše scenarije za kulturne in zabavne prireditve, znajde se tudi v vlogi povezovalca. Na Radiu Slovenija je vodil oddajo Igramo se z zvezdami, ki je dobila tudi televizijsko različico.
Loteva se raznovrstnih projektov, sodeluje tudi s partnerico, skladateljico Nano Forte.
Danes razpet med Mariborom in Ljubljano kot svobodni umetnik usklajuje svoja raznovrstna zanimanja in dejavnosti.

Premi

Prejel je številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije in Ježkovo nagrado. Prejel je Vikendov gong ustvarjalnosti in je štirikratni nagrajenec Festivala slovenskega šansona in Slovenske popevke. Predvsem mu je ljuba nagrada za najboljšo moško vlogo na »Gumbekovim danima«- mednarodnem festivalu Kabareta in satire v Zagrebu.

Fonti e letteratura
  • Ivanušič, J. Pogovori: Metka Peserl z Juretom Ivanušičem. Sodobnost: revija za književnost in kulturo, 2002, letn. 66, št. 6, str. 734-744.
  • Ivanušič, J. Jure Ivanušič: Fantom v operi je bil usoden. Mariborčan, jan 2008, letn. 14, št. 147, str. 68-71.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 383.
  • Jure Ivanušič. V: Sigledal.org: portal slovenskega gledališča (spletno mesto). Ljubljana: Novi ZATO, 2010-. Pridobljeno 26. 9. 2017 s spletne strani: https://sigledal.org/geslo/Jure_Ivanu%C5%A1i%C4%8D
  • Telstar: Srce v kovčku- Jure Ivanušič poje Jacquesa Brela (Zvočni posnetek). V: MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal (Spletno mesto). Ljubljana: RTV Slovenija 1999-. Pridobljeno 16. 9. 2025 s spletne strani: https://365.rtvslo.si/arhiv/telstar/128147572
Autore/autrice della voce: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Data del primo inserimento: 8. 1. 2018 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Daša Zobec. Jure IVANUŠIČ. (1973-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/jure-ivanusic/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 21. 12. 2015

Matija TONEJC

Otroška leta je preživel na Ptuju, kjer je obiskoval Osnovno šolo Olge Meglič (1986–1993), nato pa Gimnazijo Ptuj (1993–1997). Po končani srednji š...
Data di inserimento: 13. 5. 2020

Dino PUCER

26. November 1940–2. March 2020
Njegov rod izvira iz Puč pri Šmarjah. Rodil se je materi Mariji Hlaj in očetu Marjanu, ki je bil vinogradnik.
Data di inserimento: 5. 3. 2019

Vida TAUFER

15. June 1903–18. October 1966
Obiskovala je učiteljišče v Mariboru in leta 1923 maturirala. Poučevala je v raznih krajih po Sloveniji. Med vojno je delala in živela v Stični, do...