Janko SKVARČA

Janko (Ivan) Skvarča se je rodil v delavski družini v okolici Spodnje Idrije očetu Ivanu in materi Frančiški, rojeni Carl. Že v zgodnjem otroštvu se je družina zaradi fašističnega nasilja preselila v Zagorje ob Savi. V Celju se je izučil ključavničarske obrti in se zaposlil v velikem obrtniškem podjetju bratov Rebek. Aktiven član delavskih gibanj je postal že v zgodnji mladosti.

V Komunistično partijo Slovenije (KPS) je bil sprejet leta 1937, politično je deloval v Zvezi kmečkih fantov in deklet, delavskem kulturnem društvu Svoboda, v telovadnih in drugih društvih. Zaradi revolucionarne dejavnosti so ga oblasti preganjale in ga leta 1939 zaradi suma, da sodeluje s komunisti, zaprle. Posledično je izgubil zaposlitev. V Celju si je nato uredil lastno delavnico, v kateri je leta 1940 izdelal tiskarski stroj za ilegalno partijsko tiskarno v Sadinji vasi pri Ljubljani, pa tudi sicer je pred vojno sodeloval pri ilegalnem partijskem tisku v Celju in okolici.

Po okupaciji je bil kot ilegalec med organizatorji narodno osvobodilnega gibanja na celjskem območju. Nadel si je vzdevek Modras. Bil je borec prve celjske partizanske čete do njenega propada, in sicer ob izdaji 27. avgusta 1941. Iz gorečega gospodarskega poslopja se je takrat rešil le Modras. Nato se je priključil savinjski četi in v zimi 1941/42 revirski četi. Ob vzpostavitvi I. štajerskega partizanskega bataljona spomladi 1942 je postal politkomisar njegove druge čete. Sredi aprila 1942 so ga poslali na Kozjansko, kjer je kot politkomisar, oziroma kasneje kot komandir, vodil kozjansko četo do njenega propada konec avgusta 1942. Čez zimo je na tem območju ostal kot politični delavec v okolici Zidanega Mosta in Rimskih Toplic in s preostalimi aktivisti dopolnjeval četo in izvajal manjše, a drzne akcije na Kozjanskem.

Umrl je 20. decembra 1943 v Bistrici ob Sotli med napadom na postojanko nemških graničarjev in policije kot komandir kozjanske čete.

Za narodnega heroja so ga proglasili 15. julija 1951. V Zagorju ob Savi se po njem imenuje osnovna šola v središču mesta. V Celju je po njem od leta 1959 poimenovana Škvarčeva ulica.