JANEŽIČ, Janez

Po osnovni šoli je končal šolo za oblikovanje notranjih prostorov pri arhitektki Radmili Milosavljević. Zaključil je tudi 1. in 2. semester tečaja za oblikovanje keramike na Delavski univerzi v Kopru. S to izobrazbo bi lahko pridobil status samostojnega kulturnega delavca, pa je raje nadaljeval z delom v Luki Koper, kjer je objavljal karikature in fotografije v delavskem časopisu Luški glasnik, pri katerem je bil večletni član uredniškega odbora. Želel je študirati in pridobiti akademski naziv, čemur pa se je moral odpovedati zaradi dela in preživetja. Pri 24 letih se je stalno naselil v Kopru, dobil zaposlitev v Luki in si ustvaril družino s soprogo Marijo, Istranko, doma iz Zrenja, ki mu je tudi sama veliko pomagala pri spoznavanju Istre in njenih ljudi. Istro je nekajkrat prevozil in prehodil od Trsta do Reke. Obiskal je muzeje, galerije, kulturne in naravne spomenike. Tudi danes ga srečamo na različnih kulturnih prireditvah, posebej mu ležijo tista, ki osvetljujejo deželo Istro, za katero pravi, da »s svojim razkošnim zelenjem, raznolikimi barvami zemlje in modrino morja, združuje v sebi vse barve sveta«. Ogromno je risal, na začetku s svojimi izdelki ni bil zadovoljen, zato jih je zavrgel. Ohranila se je zgolj slika Mlin na Rižani (olje, 1972), ki je upodobljena na naslovnici knjige Rafaela Vidalija »Lepi moj domček, čeprav te je samo za en lonček» (Fontana, Koper 1997).

Od vedno se je zanimal za predmete, ki so jih ljudje zavračali. Po njegovem prepričanju je treba obvarovati sleherni dokument, risbo, sliko, etnološki predmet, glasbeni motiv, osebno pričevanje ter vse, kar lahko ohranja in obnavlja kulturno identiteto kraja. Pri tem ne zadošča zgolj poslanstvo muzejev in sorodnih kulturnih ustanov, ampak pri tem moramo sodelovati vsi, ki tako čutimo. S svojimi razstavami želi tako vzbuditi ljubezen in spoštovanje do starih predmetov, saj iz njih preveva preteklost, ljubezen in življenje naših prednikov. To so naše korenine. Istra je z etnološkega vidika zelo bogata, kajti tu so bile nastanjene različne kulture in različni narodi. Poleg zbiranja starin se ukvarja še z etnografijo, kartografijo, filatelijo, fotografijo, tehniko, slikarstvom, igračami, knjigami, radiofonijo. Trenutno se lahko pohvali z eno najlepših zbirk pločevinaste posode, starih igrač, ključavnic, pletenin in vezenin iz 19. stol. ter steklenih in porcelanastih predmetov.

Je član izolske likovne sekcije, od njene ustanovitve leta 1975 deluje pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Izola. Kasneje so bili vključeni v Zvezo likovnih skupin Slovenije, v kateri je bil tudi član izvršnega odbora. Je tudi član društva Pozeidonka Koper, kjer je tudi bil član izvršnega odbora. Vseživljenjsko je pridobival nova znanja na raznih simpozijih, ex temporah, državnih slikarskih kolonijah pod okriljem ZLSS, ZKO, Obalnih galerij, raznih slikarskih društev ter razna združenja v Sloveniji in zamejstvu. Med ostalim se je leta 1984 udeležil jugoslovanske kolonije, ki jo je zastopal po en samorasli slikar iz vsake republike SFRJ. Likovno je opremil petnajst pesniških zbirk, revije in pesniške zbirke za otroke, nekaj ducat otroških slikanic in pripovednih knjig. Za filateliste je izrisal več osnutkov priložnostnih žigov. Znane so risbe starih koprskih dimnikov, portalov in ključavnic, s katerimi je opremil več številk koprske literarne revije Fontana.

V obdobju 1978 – 1982 je član Izvršnega odbora Občinske kulturne skupnosti Koper.

Častni član Fotografskega društvaKoper od 19.12.2003.

Idejni oče mednarodnega velikonočnega sejma starin in običajev “Usake šćiat”; prvi sejem je priredil 26.3.2005 – velika noč; vseh izdaj je bilo šest, do leta 2010, ko ga je predal Centru za kulturo in prireditve Izola.

Član Etnološkega društva Slovenije od 2007.

Imel je prek 35 samostojnih razstav in 150 skupinskih razstav.

ZAHVALA ZA POSTAVITEV STARIH IGRAČ V IZOLSKI KNJIŽNICI

“Zelo ste me razveselili, saj za trenutek me v otroštvo ste vrnili. Hvala Vam za vaš trud, ki ste v starine ga vložili, ne starine, v spomine, naroda in domovine, ste me popeljali. To dota je za vse ljudi, kot mati za svoj rod skrbi. Premalo takih je ljudi, ki za kulturo naroda skrbi, skrbi jih le še to, da čimprej črvi nas požro.
S spoštovanjem!”

Koper, 14.7.2003