Janez HOČEVAR

Njegov oče je bil Jernej Hočevar, mati pa Marija, rojena Podboj. Otroštvo je preživljal v Velikih Laščah. Gimnazijo, ki jo je obiskoval v Ljubljani, je zaključil leta 1850. Nato je v avstrijskem Gradcu študiral pravo. Kot pripravnik je leta 1855 najprej pričel delati na deželnem sodišču v Ljubljani, nato pa še istega leta na sodni upravi v Zagrebu. Naslednje leto je opravil sodni izpit. Med letoma 1857 in 1859 je bil sodni uslužbenec v Zagrebu in Osijeku, leta 1859 je postal uslužbenec okrožnega urada v Karlovcu, od koder je bil še istega leta premeščen v Križ, kjer je opravljal posle samostojnega sodnika.

Od leta 1891 je bil zaposlen pri deželni vladi v Ljubljani. Leta 1865 je opravil politično-upravni izpit. Na začetku se je večinoma ukvarjal z verskimi in ustanovnimi vprašanji. Leta 1867 je postal vladni tajnik, leta 1869 pa vladni svetnik in referent za upravno-gospodarske šolske zadeve. Trajne zasluge pa si je pridobil zlasti na področju reorganizacije šolstva na Kranjskem. Kot vladni zastopnik je sodeloval v šolskem odseku deželnega zbora pri pripravi osnutkov novih uredb o šolskem nadzorstvu, vzdrževanju in obisku ljudskih šol, o pravnem razmerju učiteljstva in o drugih kranjskih ljudskošolskih zakonih, ki so temeljili na podlagi državnega šolskega zakona. Zaslužen je bil tudi za organizacijo šolskih oblasti leta 1870, 1876 in 1882 ter pripravo navodil za poslovanje krajnih šolskih svetov v letih 1872 in 1879.

Ljudsko šolstvo na Kranjskem se je z njegovim delovanjem pričelo hitro razvijati, od leta 1869 do njegove smrti se je število šol in šolskih razredov podvojilo, ustanovile so se obrtno-nadaljevalne šole v Kamniku, Kranju, Novem mestu in Tržiču. Zaradi njegovega prizadevanja je bila zgrajeno gimnazijsko poslopje v Kočevju in stavba učiteljišča v Ljubljani.

Janez Hočevar je bil tudi dober znanec pisatelja in jezikoslovca Franca Levstika, s katerim sta se poznala še iz šolskih let v Velikih Laščah.