Janez (Franc) ŽURGA

V osnovno šolo je hodil v Dolenjskih Toplicah, v letih 1898-1903 obiskoval gimnazijo v Novem mestu, nato pa leta 1905 vstopil v frančiškanski red v Novem mestu ter 7. in 8. razred z maturo naredil v frančiškanski gimnaziji v Kostanjevici pri Gorici. Študiral je bogoslovje v Ljubljani in bil leta 1910 posvečen. Najprej je opravljal službo kateheta in učitelja po različnih ljudskih šolah. Svojo prvo učiteljsko službo je opravljal v letih 1911-1914 na deški ljudski šoli v Novem mestu, ko se je pričela prva svetovna vojna, pa je bil poklican k vojakom in bil do leta 1918 vojni kurat. Leta 1920 je vpisal študij naravoslovja na ljubljanski univerzi. Leta 1925 je diplomiral in opravil profesorski izpit ter bil od leta 1926 do upokojitve leta 1945 asistent na Inštitutu za mineralogijo, petrografijo in nauk o slojiščih na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po upokojitvi oz. od leta 1950 do 1953 je služboval kot duhovnik v Novi Štifti na Dolenjskem, nato je bil do leta 1956 župni upravitelj na Gori pri Sodražici, odtlej pa je živel v frančiškanskem samostanu v Kamniku.

Napisal je razpravo Starost granita na Pohorju (Geografski vestnik 1926) in druge strokovne prispevke (npr. Nekoliko geologije Dolenjske, Trgovski list 1938). V razpravi o raziskavah pohorskih kamnin je dokazal teorijo o mlajšem nastanku pohorskega masiva, česar pa takratni ozek strokovni krog slovenskih geologov ni sprejel. Prevedel in priredil je knjigo A. Fersmana Iz življenja kamnov (1935), v kateri je objavil veliko novih slik, nanašajočih se predvsem na naše kraje, in v opombah navedel pomembnejša nahajališča v tedanji Jugoslaviji. Izdelal je nad sto strokovnih poročil o geoloških osnovah za projektiranje hidroelektrarn na Dravi in drugih slovenskih manjših rekah (npr. obširno poročilo o zajezitvi potoka Prečne ob izviru pri gradu Luknja na Dolenjskem leta 1933), za rudnike (npr. poročilo o možnosti nastopanja svinčevo cinkove rude v rudišču Škovec pri Mokronogu), poročila za postavitev mostov in napeljavo vodovodov ter poročila o zalogah in kakovosti kamna v različnih kamnolomih. Podobne naloge je reševal tudi pri iskanju gline, npr. na območju Liboj pri Celju, pri Zalogu in na kapiteljskem griču v Novem mestu.

Sodeloval je pri raziskavah za temeljenje in asanacijo plazovitih področij in pri projektiranju in vzdrževanju cest in železnic. Raziskoval je tudi tople vrelce v Laškem, Šmarjeških, Čateških Toplicah in v Prekmurju. V prostem času se je ukvarjal z rezbarjenjem in njegova rezbarska dela so razširjena doma in na tujem.

Za razpravo »Skrilavi plašč ob pohorskem granitu, geološko petrografska študija« je leta 1924 prejel svetosavsko nagrado.