Ivan STRELEC

Ivan Strelec se je rodil v Novi vasi pri Markovcih kot sin premožnih kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Markovcih in na Ptuju, učiteljsko pripravnico v Mariboru. Po končanem šolanju je poučeval na Ptuju, pri Sv. Juriju ob Ščavnici in najdlje (22 let) pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, kjer je bil nadučitelj. Za učiteljevanjem v Vidmu ob Ščavnici, kjer je sledil narodnemu Svitoslavu Hauptmannu, je deloval v bralnem društvu, nameraval je ustanoviti učiteljsko društvo za gornjeradgonski okraj in se potegoval na ljutomerskem učiteljskem zborovanju za »prenaredbo čitank« z izvirnimi slovenskimi teksti. Predaval je na zborovanjih ptujskega učiteljskega društva, ki so bila namenjena sprva agitaciji za zbiranje narodnega blaga, kasneje vzgojnim problemom otrok, domoznanstvu, sestavljanju šolskih kronik in končno najrazličnejšim narodnogospodarskim vprašanjem. Poseben konjiček mu je bila zgodovina. Zanjo ga je najverjetneje navdušil znan zgodovinar Matija Slekovec. Zbiral je narodno blago, zlasti pravljice v ptujski okolici, in nekaj tega gradiva objavil. Napisal je tudi kroniko župnije Sv. Andraža v Slovenskih goricah, kot član ptujske čitalnice pa spominsko brošuro ob 25-letnici njene društvene dejavnosti.

Bil je vzoren čebelar in ustanovil šolsko čebelarstvo – paviljon z 8 družinami, enak paviljon pa je postavil tudi zase. Ivan Jurančič je bil eden izmed njegovih najožjih sodelavcev in prijateljev. Pomagal mu je pri organizaciji čebelarskih tečajev in shodov na Štajerskem ter sodeloval pri zahtevni organizaciji izredno uspešne prve slovenske čebelarske razstave v Celju leta 1912. Strelec je bil prvi tajnik Slovenskega čebelarskega društva za Spodnjo Štajersko, prvi tajnik podružnice, ustanovljene v Gomilcih, in soustanovitelj obeh čebelarskih organizacij. Poznali so ga kot veselega in odličnega pevca tenorista ter mu nadeli vzdevek Slavec Slovenskih goric. Ustanovil je pevski zbor, ki je v tistih časih bil redkost.

Ivan Strelec je kot prijazen in dostojen učitelj, čebelar, organizator, pisec in predavatelj imel znancev in prijateljev na pretek. Za zasluge, ki si jih je pridobil kot mnogostranski ljudski učitelj in pisec Kronike župnije Sv. Andraž v Slovenskih goricah (1896), so mu hvaležni Vitomarci odkrili leta 1926 skromno spominsko ploščo ob vhodu v staro šolsko stavbo pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah.