Ivan PERNE

Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi Povlje in nato v mestu Kranju. Vseskozi je bil odličnjak in je leta 1908 maturiral na kranjski gimnaziji. Istega leta se je vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Pravo je najprej študiral na Dunaju, potem v Pragi in zopet na Dunaju. Prejemal je tudi štipendijo Knafljeve ustanove na Dunaju. Na Dunaju je leta 1914 tudi doktoriral. Med študijem je v letih 1911/12 odslužil tudi vojaški rok v Celovcu. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil. Za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Pripravništvo je opravljal pri deželni vladi v Ljubljani. V prvi vojni je s tirolskim lovskim polkom odšel na fronto v Galicijo in tam so ga zajeli Rusi. Večino vojne, kar štiri leta, je preživel v ruskem jetništvu v Samari ob Volgi, kjer je študiral jezike in mednarodno pravo.

Po končani prvi vojni je leta 1918 napravil izpit za diplomata. Leta 1919 je postal tajnik v zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med leti 1922-29 je bil tajnik na veleposlaništvu v Berlinu. V tem času se je zavzemal za pravice jugoslovanskih delavcev v Porenju in Porurju. Nato je bil svetnik v zunanjem ministrstvu in kasneje generalni konzul. Imenovan je bil za šefa oddelka za Zvezo narodov. Kot strokovni in tehnični strokovnjak je bil član v jugoslovanski delegaciji pri razorožitveni konferenci v Ženevi. Za uspešno opravljeno delo je prejel priznanje predsednika konference Hendersona. Za njegovo delo sta ga odlikovala tudi belgijski kralj in Poljska.

Avgusta 1933 si je v Ljubljani, kamor je prišel zaradi obletnice mature, poškodoval nogo. Kot posledica poškodbe se je razvilo vnetje venskih sten. Umrl je za srčno kapjo. Pokopan je na domačem pokopališču na Trsteniku pri Golniku.

Strokovne prispevke o agrarni politiki je objavljal v Domoljubu. Za Sušnikovo knjigo Akademski poklici je napisal poglavje o diplomatsko-konzularnem poklicu.