Ivan MARKOVIĆ

Po končani Gimnaziji z italijanskim učnim jezikom v Kopru je na Univerzi v Trstu diplomiral iz italijanskega jezika in književnosti ter umetnostne zgodovine. Zaposlil se je na Radiu Koper, nato na Televiziji Koper-Capodistria in nato nekaj let poučeval umetnostno zgodovino na Gimnaziji Gian Rinaldo Carli v Kopru.

Kot bibliotekar se je prvič zaposlil v šolski knjižnici Gimnazije Gian Rinaldo Carli v Kopru, kjer je prevzel knjižnico s približno 20.000 enotami. Omenjeno knjižnico je na novo uredil oz. jo postavil na strokovne temelje in pričel z računalniško katalogizacijo gradiva (v celoti opravil katalogizacijo starejšega gradiva knjižnice).

V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper se je zaposlil 16.2.1995, kjer je opravljal dela in naloge vodje oddelka za matično službo in razvoj, vodje oddelka za nabavo in obdelavo gradiva, kontaktne osebe za sistem COBISS, redaktorja knjižnice v servisu Vprašaj knjižničarja in koordinatorja območnih knjižnic. V obdobju 2008-2012 je bil direktor zavoda Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper Biblioteca centrale Srečko Vilhar Capodistria se je vpetletnem obdobju pod vodstvom Ivana Markovića v lokalnem prostoru uveljavila kot aktiven, prodoren in prepoznaven javni zavod. Knjižnico so, poleg njene redne dejavnosti, zaznamovali odmevni uspehi na področju prireditev in promocije, s katerimi je po večletnem mrtvilu opozorila nase tudi v širšem okolju in tvorno prispevala h kulturnemu utripu mesta in regije. Iz tega obdobja izpostavljamo sodelovanje knjižnice v strateškem projektu “Jezik-Lingua: Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-italijanskega območja”, vzpostavitev zbirke Memoria patriae in nabava inkunabule PP Vergerija starejšega De ingenuis moribus et liberalibus studiis, ki je danes najstarejša in najdragocenejša knjige Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, ter število izvirnih projektov vzpodbujanja branja, kot so “Sejemo knjige”, “Beremo s tačkami” itn. Pod njegovim vodstvom je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, kot prva slovenska knjižnica, uvedla izposojo e-knjig na daljavo.

Posebno skrb je namenil varovanju in vrednotenju starejših fondov na Obali. Izvedel je katalogizacijo pomembnih antikvarnih fondov domoznanskega pomena (fond Biblioteca Civica, stara koprska Mestna knjižnica, rodbinskega fonda Besenghi ter samostanskih fondov sv. Ane in sv. Marte).
Svoje raziskave na tem področju je strnil v monografiji o zgodovini knjižnic in knjižničarstva na Obali: Fondi librari e biblioteche a Capodistria (2002).

Opozoriti velja še na njegovo plodno publicistično dejavnost na področju knjižničarstva in domoznanstva. Bil je urednik revije Primorska srečanja, objavil je številne izvirne, strokovne in poljudne članke v revijah Annales, Acta Histriae, Knjižnica, Arhivi, Studia Iustinopolitana, Bibliotheca Iustinopolitana, La Citta’ ipd.

V prostem času se med drugim ukvarja s prevajanjem. Prevedel in objavil je preko sto strokovnih člankov in prispevkov iz področja umetnostne zgodovine.