Ivan KOPAČ

V Novem mestu, kjer je preživel mladost, je leta 1935 maturiral na gimnaziji. Nato je študiral medicino v Ljubljani in leta 1942 diplomiral na Medicinski fakulteti v Beogradu.

Po študiju se je vrnil v Novo mesto, kjer je stažiral in kasneje volontiral. Na začetku vojne se je povezal z Osvobodilno fronto, septembra 1943 pa je odšel v partizane. S partizanskim imenom Pavček je kot zdravnik in kirurg deloval v XIV. udarni diviziji, se udeležil njenega legendarnega pohoda na Štajersko in bil po končanih bojih organizator in upravnik partizanskih bolnišnic na zahodnem delu Pohorja, znanih kot Pavčkove bolnice.

Po drugi svetovni vojni se je specializiral za pljučne bolezni in tuberkulozo. Najprej je bil upravnik bolnišnice za pljučne bolezni v Topolšici. Od leta 1948 je vodil Bolnišnico za pljučne bolezni Novo Celje, kjer je razvil klinično zdravljenje razsevne tuberkuloze in tuberkuloznega meningitisa s streptomicinom ter medicinsko in profesionalno rehabilitacijo pljučnih bolnikov. V letih 1955/1956 je bil kot štipendist Svetovne zdravstvene organizacije na izobraževanju na kliniki Laennec v Parizu. Leta 1951 je postal specialist, leta 1958 pa primarij. Med letoma 1959 in 1977 je bil ravnatelj celjske bolnišnice, nato pa do upokojitve leta 1980 strokovni pomočnik direktorja Zdravstvenega centra Celje. Tudi po upokojitvi je ostal dejaven v organizaciji tega centra.

Bil je mentor številnim zdravnikom specializantom in stažistom. Napisal je več strokovnih oziroma znanstvenih člankov s področja ftiziologije o kliniki in terapiji tuberkuloze ter smernicah njenega zatiranja. Objavil je tudi več del o organizaciji zdravstvene službe in partizanski saniteti. Celjani so mu podelili Šlandrovo nagrado, bil je častni član Slovenskega zdravniškega društva, leta 1981 je postal častni občan mesta Slovenj Gradec, leta 1988 pa je prejel Potrčevo nagrado.