Ivan (Janez) SVETINA

Kot deseti od enajstih otrok se je rodil očetu Antonu, bratrancu pesnika Prešerna in posestniku Muhovčeve hiše ter materi Mariji rojeni Potočnik s Koroške Bele. Krstni boter mu je bil Matija Čop starejši, oče pesnikovega prijatelja. Osnovno šolo je obiskoval na Breznici (enorazrednica) in v Tržiču. Prvi dve leti (1862–1863) gimnazije je obiskoval v Kranju, v tretji razred pa je šel v Ljubljano. Oktobra 1870 je vstopil v ljubljansko semenišče, v mašnika pa je bil posvečen 21. julija 1874.  Najprej je služboval kot kaplan v Idriji (1874–1875). Nato ga je ljubljanski škof Janez Zlatoust Pogačar poslal v Gradec študirat matematiko, fiziko in čisto filozofijo (1876–1880). Vmes je bil štiri mesece vojni kurat v Banjaluki (Bosna, 1878). Po diplomi je ostal v Gradcu kot poskusni kandidat. Opravil je še profesorski izpit, promoviral iz filozofije in se leta 1881 vrnil v Ljubljano. Postal je prefekt v Alojzijevišču (I. državna gimnazija, 1881–94). Po izpitu za profesorja verouka leta 1882 je poleg matematike, fizike in filozofske propedevtike učil še verouk. Postal je znan kot uspešen mentor dijakom, ker se je trudil in dijakom pomagal tudi izven pouka. V letih 1896 – 1909 je učil verouk na Mestni višji dekliški šoli. Leta 1914 se je upokojil, a v letih 1915–17 in 1922–23 je ponovno učil matematiko na I. državni gimnaziji.
Pisal je kratke matematične, fizikalne in verske članke ter ocene v Dom in Svet, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, Kres, Ljubljanski škofijski list, Mentor in Zgodnjo Danico. Del teh besedil je povzel v knjigah: Oremus (1893), Jezus Kristus (1899) in Temelji krščanstva (1914). Josip Benkovič ga je v knjigi K. Glaserja prišteval med modroslovne pisatelje. Tako je npr. Svetina v glasilu Dom in Svet leta 1890 objavil modroslovno razpravo »Čutno predstavljanje pa mišljenje in zakoni mišljenja«. Svoje šolske knjige: Verouk za peti gimnazijski razred in Dogmatiko za realko, učiteljišče in dekliški licej, kakor tudi tretjo Etiko, ki je ostala v rokopisu, je napisal večinoma med počitnicami, ki jih je vsako leto preživljal doma v Žirovnici.
Ob počitnicah je tudi hribolazil in se podal npr. na Stol, Golico, Svete Višarje in Triglav. Ogledal si je tudi nekatera znamenita mesta, npr. Dunaj, Salzburg, München, Benetke, Rim, Lurd …
Častni kanonik je postal leta 1910. Svojo biserno mašo je daroval na Breznici 22. julija 1934. Kot pri novi maši, mu je tudi pri zlati in biserni pridigal monsignor Tomo Zupan.

vira: Slovenski biografski leksikon (3. knjiga) in zapis dr. Matjaža Ambrožiča, nov. 2011 v Ljubljani