Ivan (Janez Frančišek) GNIDOVEC

R. v 29. sept. 1873 v Velikem Lipovcu, u. 3. febr. 1939 v Ljubljani. Ljudsko šolo je začel obiskovati v Ajdovcu, star šest let. Šolanje je nadaljeval v Novem mestu, pri frančiškanih je končal še tri razrede osnovne šole. Leta 1884 je začel hoditi v novomeško gimnazijo in jo z odličnim uspehom končal leta 1892. Istega leta je vstopil v ljubljansko semenišče in bil 23. julija 1896 posvečen v duhovnika. Novo mašo je imel v domači ajdovški cerkvi, nato je odšel za kaplana v Idrijo in od tam v Vipavo. S svojim življenjem in delom je v Vipavi pustil sloves svetnika. Jeseni 1899 je odšel na Dunaj na študij klasične filologije. Leta 1904 je opravil vse potrebne izpite in doktorat iz filozofije ter istega leta začel kot suplent poučevati na gimnaziji v Kranju. 1905. leta ga je škof Jeglič imenoval za prvega ravnatelja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kateri je moral pri avstrijskih oblasteh doseči priznanje gimnazijskega programa v slovenskem jeziku. Zavzetost in vztrajnost Gnidovca je pripomogla, da si je gimnazija po osmih letih pridobila pravico javnosti, pravico do mature in do spričeval z državno veljavo. Leta 1909 je postal tudi rektor in predstojnik vzgojnega oddelka. V priznanje za zasluge ob prvi maturi je bil imenovan za papeževega komornika. Na njegovo pobudo je v zavodu začelo izhajati prvo slovensko dijaško glasilo Mentor. Za požrtvovalno delo z ranjenci, nastanjenimi v Zavodu sv. Stanislava, je bil l. 1916 odlikovan z viteškim križcem Franca Jožefa. Leta 1919 je prenehal opravljati delo ravnatelja na šentviški gimnaziji in odšel k misijonarjem sv. Vincencija Pavelskega, k lazaristom na Tabor v Ljubljani. Leta 1923 je bil imenovan za ravnatelja novincev Misijonske družbe in to delo opravljal do imenovanja v skopsko-prizrenskega škofa leta 1924. Bil je ekumensko usmerjen in zelo spoštljiv do vseh. V 14-ih letih svojega škofovanja je postavil 18 cerkva in kapel, Slomškov dom v Letnici, sirotišnico sv. Jožefa v Skopju in dom sv. Marte v Skopju. Zgradil je tudi malo semenišče v Prizrenu. V osebi Janeza Gnidovca so katoličani in drugi v Makedoniji in na Kosovu dobili pastirja, duhovnika, učitelja in dobrotnika, ki se je zanje popolnoma žrtvoval. Od leta 2002 je v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano študentski dom, poimenovan po Janezu Frančišku Gnidovcu.