Ivan (Ivo) JAN

Že njegov oče je bil kovač in tudi on se je po končani osemletki izučil za ta poklic. Zaradi naprednega delovanja je bil z vsemi člani družine še kot šestnajstletni mladenič zaprt v takratni Kraljevini Jugoslaviji.

V letih 1939-1941 je bil zaposlen v Kranjski industrijski družbi na Jesenicah in bil tudi povezan z naprednim delavskim gibanjem. Tam ga je doletela nemška okupacija Gorenjske aprila 1941. Takoj se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Kot politični delavec in partizan se je bojeval do konca vojne maja 1945. Najprej je bil terenski aktivist, nato borec v Gorenjskem odredu na Pokljuki in nazadnje še borec v Kokrškem odredu ter v sestavu XIV. Divizije. Po končani vojni je bil 10 let (1945-55) častnik Jugoslovanske armade, kjer si je pridobil višjo izobrazbo. Ko se je zaposlil na Radiu Ljubljana je kmalu začel urejati oddajo o NOB “Še pomnite tovariši?”. To je počel 18 let (1956-74).

Po demobilizaciji leta 1955 se je začel ukvarjati s pisanjem o NOB, zlasti o dogodkih na Gorenjskem. Od tedaj je objavljal krajše in daljše prispevke v različnih revijah in časopisih. Kar 48 literarnih in zgodovinskih prispevkov je objavil v kulturno umetniški prilogi jeseniškega Železarja-Listi, ki jo je urejal Kulturno umetniški klub Toneta Čufarja v letih 1970–1986 in katerega aktiven član je bil. Napisal je več črtic, tudi za mladino, katere so izšle v dveh knjigah. Lotil se je tudi raziskave in opisa posameznih obdobij NOB. Leta 1956 je izšla zgodovinska knjiga Med gorenjskimi partizani. Povest Mrtvi ne lažejo je najprej izšla 1969. leta, 1984. leta pa je bila ponatisnjena. Najznamenitejše njegovo delo je Dražgoška bitka, ki jo je opisal trikrat. Najobsežnejša pa je njegova monografija Koroški odred v treh knjigah. Najbolj zanimive in zgodovinsko pomembne pa so Odstrte zavese II, ki so odšle v treh ponatisih. Uredil je tudi obsežen zbornik Boj pod Triglavom. Bil je tudi član Društva slovenskih književnikov.