Igor BIZJAN

Po končanem študiju na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani je večino časa preživel v Piranu, kjer je leta 1998 ustanovil Društvo Obzorje za svetovanje ljudem v stiski.
Od leta 1999-2008 je sodeloval z Mestno knjižnico Piran pri organizaciji Odprtih branj, posebnih večerov, ki so povezali ljubitelje in ustvarjalce poezije v lokalni skupnosti.
Vesna Milek ga je v spremni besedi k eni od njegovih pesniških zbirk predstavila kot prvaka v košarki na en koš, izvrstnega plavalca, trgovskega potnika in psihoterapevta. In dodala, da se »vanj zaljubiš skozi njegovo poezijo, pa če se še tako trudi, da bi se sicer pokazal bolj zoprnega, odtujenega in nemogočega kot v resnici je«.
Kajti Igor Bizjan je predvsem pesnik in premišljevalec, ki je izdal petnajst knjig poezije in esejev, v katerih se skozi emocionalno iskanje izgubljenega prepletajo pogovori s svetom in nagovori drugega, refleksije stvarnosti in komentarji časa. Ki pa ne bi bili slogovno tako energični, čutni in izzivalni, če ne bi bil avtor, kot je izrekel pokojni Aleš Debeljak, eden najbolj strastnih bralcev v Sloveniji.

Epilog iz Brezčasja:
»Letos sem si ogledal oseminsedemdeset sončnih zatonov. Mene ne bo nihče zajebaval. Imam svojo kinodvorano.«

Piranska vinjeta:
»Piran ne beži, ne hiti, ne prihaja in ne odhaja. Razprt je kot zaljubljena ženska, kot metafora, kot knjiga, kot pesem, ki jo je potrebno prebirati vedno znova in znova z molkom, s tišino, z vznesenostjo …«

Po zdravstvenih težavah v letu 2013 ostaja razpet med Ljubljano in Piranom.