Vinko Hrovatič se je rodil leta 1932 v Trbovljah, v starem rudarskem stanovanjskem naselju Posetje. Oče je bil rudar, mati gospodinja, imel pa je še sestro in brata. V povojnem času je družina iz nerazumljivih in nedoumljivih razlogov izgubila očeta in mati je morala sama, brez možnosti zaposlitve, poskrbeti za tri nedorasle otroke.
Vinko Hrovatič se je s pisanjem poezije začel ukvarjati že v najstniških letih, njegove ljubezni pa ni ugasnila niti redna služba takoj po končanem gimnazijskem šolanju, ne težka bolezen v zrelih letih. Hrovatič je napisal 53 pesniških zbirk z več kot 130.000 verzi, 191 sonetnih vencev in več kot 10.000 aforizmov. Izdal je 24 pesniških zbirk z 2.400 pesmimi v trboveljskem narečju, napisal pa je tudi 13 knjig oz. proznih del. Ni pa bil samo pesnik in pisatelj, lotil se je tudi likovnega ustvarjanja – sprva je risal in ustvarjal žganine v lesu, kasneje pa je svoje ideje oblikoval še s pomočjo perorisb, oglja, olja in pastela. Umrl je 8. februarja 2012.
Poezija:
Spominčice cvetijo, 1997
Cvetijo v gmajni, 1998
Med Dovcami in Hrastom, 1998
Moj dom je tu, 1999
Tam, kjer so ozare, 1999
Kua se u Trboulih gudi, 1999
Murenčki v travi, 2000
Dišeče brinje, 2000
Žlindrniku knap Nejče, 2001
Kaj je tam zadaj, 2001
Sonetni venci in drugi venci, 2001
Proza:
Posetje: avtobiografska izpoved, 2001
spremna beseda Tineta Lenarčiča v knjigi: Hrovatič Vinko: Spominčice cvetijo jeseni, Prapretno 1997
