Bil je najmlajši od štirih sinov. Osnovno šolo je obiskoval na Dolžu in v Stopičah. Po končani osemletki se je kot štipendist novomeškega gradbenega podjetja Pionir vpisal na srednjo gradbeno tehnično šolo, na oddelek za visoke gradnje v Ljubljani.
Sprva se je v Ljubljani za dve leti zaposlil v risalnici v Pionirjevem biroju, a se je kmalu vpisal na študij slikarstva na Akademijo za likovno umetnost, kjer je bil štiri leta njegov mentor prof. Gabrijel Stupica. Diplomiral je leta 1972, v diplomski nalogi pa je obravnaval temo barve v naravi in v slikarstvu. Leta 1975 je končal specialko na grafiki, kjer sta mu bila mentorja prof. Marjan Pogačnik in prof. Riko Debenjak. Leta 1976 je dobil Študentsko Prešernovo nagrado. V času študija je honorarno sodeloval z arheologi, restavratorji in konservatorji, v zadnjem letniku študija pa je Hrovatič po posredovanju profesorja in slikarja Marjana Tršarja pričel honorarno delati pri pripravi oddaj o grafičnih tehnikah pri televiziji.
Nekaj časa se je ukvarjal s posebno slikarsko tehniko s stopljenim voskom enkavstiko. Udeleževal se je likovnih kolonij (npr. Slikarska kolonija Izlake Zagorje, 1985). Je član Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Zaposlil se je na Televiziji Slovenija, kjer je štirideset let deloval kot strokovni sodelavec, režiser, scenograf, grafični oblikovalec, grafični animator in vodja.
Bartelj, A. Od pastirčka do slikarja. Dolenjski list, 29. 4. 1976, let. 27, št. 18, str. 8.
Lesar, L. Obrazi: Benjamin z Vrhov pri Dolžu. Dolenjski list, 20. 4. 1978, let. 29, št. 16, str. 44.
Slikarska kolonija Izlake – Zagorje. (citirano 7. 6. 2021). Dostopno na naslovu: http://www.skiz.si/seznam-udelezencev/
Društvo likovnih umetnikov Ljubljana. (citirano 7. 6. 2021). Dostopno na naslovu: https://www.dlul-drustvo.si/o-drustvu/clani/
Hrovatič, S. Obrazložena oplaznost: hipoteza o nastajanju materije in življenja. (citirano 7. 6. 2021). Dostopno na naslovu: http://oplaznost-science.eu5.org/pdf/003-UVOD-XXXXX-SPREMNA%20%20BESEDA%20AVTORJA.pdf