HORVAT, Franci

Fotograf, alpinist, svetovni popotnik in publicist Franci Horvat – Frenk je bil v zgodnji pomladi leta 1956 rojen v Celju, kjer tudi danes živi in ustvarja. Tukaj je končal osnovno in srednjo šolo, študiral pa je na Gorenjskem, v Kranju. Kot ing. organizacije dela je bil dolgo zaposlen v SIP Šempeter. Želja po večji samostojnosti in profesionalnem ukvarjanju s fotografijo ga je nato leta 1999 zvabila na samostojno pot, na kateri se je do upokojitve konec leta 2016 udejstvoval kot samostojni kulturni delavec na področju fotografije.

Francija je fotografija pritegnila že v otroštvu potem, ko je pri birmi dobil svojo prvo kompaktno kamero. Fotoaparat je sčasoma postal njegov stalni spremljevalec na vseh alpinističnih odpravah in potovanjih, tako doma kot v tujini. Kot samouk se je povezoval z drugimi fotografi, predvsem z Matevžem Lenarčičem, Tomom Jeseničnikom in Jožetom Ahtikom, od katerih se je veliko naučil. Največji delež v njegovem ustvarjalnem opusu predstavljajo motivi iz narave. Preizkuša se tudi v ostalih zvrsteh fotografije, kot sta portretna in makro fotografija. Leta 2004 je pridobil fotografski naziv F1 FZS (fotograf 1. razreda), leta 2009 pa mednarodni fotografski naziv AFIAP, ki ga podeljuje Federation International del´Art Photographique (FIAP).
Njegove fotografije in prispevki so objavljeni v številnih slovenskih poljudnih in strokovnih revijah, v dnevnem časopisju ter v knjigah s planinsko, alpinistično in izletniško tematiko.
Sodeluje tudi z različnimi založniki koledarjev in razglednic. V Sloveniji in tujini je imel do sedaj preko 60 samostojnih fotografskih razstav. Za svoje ustvarjanje na področju fotografije je prejel več priznanj in nagrad.

Njegovo življenje je tesno povezano z naravo in gorami. Z alpinizmom se je pričel ukvarjati leta 1976, ko se je pridružil Alpinističnemu odseku Celje-Matica; leta 1979 je postal alpinist. Opravil je preko 600 vzponov doma in v tujini, od tega 42 prvenstvenih. Osvojil je 2 vrhova višja kot 6000 m (Peru, Bolivija), 4 vrhove višje kot 5000 m (Nepalska Himalaja, Peru, Tanzanija), 12 vrhov višjih kot 4000 m (Alpe, Kenija, Ekvador, Peru), 13 vrhov višjih kot 3000 m (Alpe, Turčija).
V hribih in gorah rad raziskuje svet neoznačenih poti in prehodov in tako je v letih 2015/2016 v Kamniško-Savinjskih Alpah z Bojanom Okrogarjem povezal tamkajšnja brezpotja v krožno »Grintovo pot«.

Kot svetovni popotnik je obredel že velik del sveta. Svoje izkušnje s potovanj pogosto deli na potopisnih predavanjih, ki jih je bilo do sedaj že preko 1000.

Preizkuša se tudi kot samostojni pisec; njegov literarni prvenec Sto vodnjakov na Slovenskem je leta 2005 izšel pri Prešernovi družbi, pri celjski založbi Antika je izšla njegova avtobiografska knjiga Timšel, zadnja pa je leta 2015 izdana knjiga založbe Mladinska knjiga Poti k izvirom, v kateri so opisani številni slovenski studenci, izviri, slapovi in jezera.