Slovenska poklicna igralka, rojena v Stražišču pri Kranju, je nastopala v številnih gledaliških igrah in filmih. Rodila se je v družini, v kateri je bilo priljubljeno udejstvovanje v amaterskem gledališču – igralca sta bila njen oče in njen brat. Tudi njo je zasvojila želja po igranju, zato se je vpisala na konservatorij, a je nadaljevanje prekinila II. svetovna vojna. Vključila se je v narodnoosvobodilni boj in izkusila gestapovsko aretacijo. Preselila se je v Beograd in se poročila z Dušanom Majcnom, oficirjem, ki je po vojni padel v nemilost oblasti in bil zaprt na Golem otoku ter se zatem umaknil v Sovjetsko zvezo. Po ločitvi in tragični izgubi enega od treh sinov se je vrnila v Kranj.
Svojo igralsko kariero je začela v Prešernovem gledališču v Kranju in leta 1951 postala profesionalna igralka. Tu je našla spodbudno igralsko okolje, prijateljstva in novo ljubezen. Poročila se je s Herbertom Grünom (slovenskim dramaturgom, publicistom, dramatikom in prevajalcem, umetniškim vodjem Prešernovega in celjskega gledališča), s katerim sta se leta 1956 preselila v Celje in se zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču. Tudi njega je izgubila mnogo prezgodaj in se po njegovi smrti leta 1961 preselila v Ljubljano ter postala članica SNG Drama.
Angelca Hlebce se je v slovensko gledališko in filmsko zgodovino zapisala predvsem s karakternimi ženskimi vlogami. Igrala je v nekaterih najbolj odmevnih slovenskih filmih: v Cvetju v jeseni (1973) je odigrala vlogo gospe Helene, v filmu Tistega lepega dne (1962) Pečanko, v filmu Balada o trobenti in oblaku (1961) pa Marjano Temnikarico – to je sama smatrala kot najboljšo vlogo v življenju. Polde Bibič je v nekrologu s pomenljivim naslovom Mater dolorosa zapisal: »Zrasla je iz trpljenja, človeško, pa tudi igralsko. Njen igralski opus je galerija raznovrstnih, markantnih mater. Nad vse se pne z dostojanstveno tragičnostjo ustvarjena Temnikarica … Bila je duhovno velika, ponosna, polna dostojanstva in upornosti.« (Bibič, Polde in Kranjc, Mojca: Angelca Hlebce: 1922-2005, Gledališki list SNG. Drama, št. 9, 2005/06)
Na odrskih deskah je nastopala v dramah slovenskih in drugih avtorjev. Njena prva vloga v Prešernovem gledališču v Kranju je bila Anette v Čapkovi drami Bela ljubezen, ki so jo igrali v sezoni 1945/46, zadnja v Ljubljani pa Zaira v de Filippovi Veliki magiji v sezoni 1987/88. V 44 letih igralske kariere je na jugoslovanskih odrih odigrala impresivno število vlog – med več kot stotimi omenimo le Barbaro v Kreftovih Celjskih grofih, Dacarko in Štacunarko v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Anais v Dumasovi Dami s kamelijami, Jermanovo mati v Hlapcih, Mermoljevko v drami Za narodov blagor, Lady Macbeth v Macbethu, Senoro v Frischevi Andorri, Vojvodinjo Gloucester v Rihardu II., Felice v Millerjevem Po padcu, Sojo v Nušićevi Gospe ministrici, babico Ano v Jovanoviči Osvoboditvi Skopja in Žensko z lutko v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku. Igrala je tudi v številnih televizijskih dramah in nadaljevankah.
Filmske vloge
Kala, 1958
X-25 javlja, 1960
Veselica, 1960
Balada o trobenti in oblaku, 1961
Nočni izlet, 1961
Tistega lepega dne, 1962
Lucija, 1965
Lažnivka, 1965
Sončni krik, 1968
Rdeče klasje, 1970
Na klancu, 1971
Pogreb, 1972
Cvetje v jeseni, 1973
Študent Andrej in soba, 1973
Ljubezen na odoru, 1973
Kavarna, 1974
Strah, 1974
Čudoviti prah, 1975
Med strahom in dolžnostjo, 1975
Praznovanje pomladi, 1978
Draga moja Iza, 1979
Kmetska smrt, 1979
Husinska buna, 1980
Deseti brat, 1982
Razseljena oseba, 1982
Dih, 1983
Pasja pot, 1983
Ljubezen, 1984
Butnskala, 1985
Doktor, 1985
Zločinci, 1987
Ljubezen po kranjsko, 1991
Carmen, 1995
Cesta v pekel, 1995
Bolečina, 2005
– 1952/53: Okrajna nagrada mesta Kranj
– 1959: Okrajna nagrada mesta Celje za vlogo Kastelke v Levstikovi in Grünovi Kastelki
– 1974: Stopov zlati prstan za stransko vlogo Anine mame v Klopčičevem filmu Strah
– 1975: Zlata arena za vlogo Anine mame v Klopčičevem filmu Strah na filmskem festivalu v Puli
– 1975: Priznanje za vlogo Anine mame Klopčičevem filmu Strah na festivalu Filmski susreti Niš
– 1978: Priznanje za vlogo matere v filmu Praznovanje pomladi (Franceta Štiglica) na festivalu Filmski susreti Niš
– 1986: Nagrada ZDUS za vlogo Ženske z lutko v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja
IMDb
Baza slovenskih filmov
Hiša Layer
eKumba
Wikipedija
Unijapedija
RTVSLO MMC
– Bibič, Polde in Kranjc, Mojca: Angelca Hlebce: 1922-2005, Gledališki list SNG. Drama, št. 9, 2005/06, str. 65-72
– Ravnik-Toman, Barbara; Jenčič, Beba; Šimenc, Stanko: Na gorenjski zemlji: ob 100-letnici slovenskega filma 1905-2005: Kranj 2005, Gorenjski muzej, Galerija Prešernove hiše Kranj, december 2005, Gorenjski muzej, Kranj, 2005
– Jelen, Alen: Nočni pogovori: igralci v etru, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2013
– Wikipedija. (citirano 10. 8. 2023). Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Angelca_Hlebce
– Unijapedija. (citirano 10. 8. 2023). Dostopno na naslovu: https://sl.unionpedia.org/Angelca_Hlebce
– RTVSLO MMC. (citirano 10. 8. 2023). Dostopno na naslovu:: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrla-je-igralka-angelca-hlebce/139961, 19.10.2005
– Leben, Gusti: Svečeniki boginje Talije. 1, Angelca Hlebce, Jana, št. 23, 5. jun. 2001, str. 40
– Kavčič, Igor: Čudovita podoba Angelce Hlebce, Kranjske novice, št. 7, 2019, str. 15
– Kavčič, Igor: Kranjčani soustvarjalci slovenskega filma, Kranjčanka, št. 12, 2005, str. 63
