HERNJA MASTEN, Marija

Rojena je bila v znani obrtniški družini Hernja v Ormožu, ki se je leta 1955 preselila na Ptuj. Njen oče je bil poznan kot zadnji ptujski lončar. Obiskovala je tedanjo Osnovno šolo Toneta Žnidariča (današnja Mladika), nato ptujsko gimnazijo in leta 1969 maturirala. Leta 2007 je ob delu diplomirala na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Vso svojo aktivno delovno dobo (1971–2011) je bila zaposlena kot arhivistka v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bila njena poglavitna dejavnost skrb za starejše arhivsko gradivo. V okviru svojega znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje in obdelava obeh ohranjenih ptujskih statutov (1376 in 1513), za katera so izdali tudi faksimile. Pod njenim vodstvom so na temo ptujskih statutov izvedli več znanstvenih simpozijev, izdali zbornik razprav in različne publikacije. Raziskala je tudi pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Kot urednica zbornikov je sodelovala s številnimi društvi (PGD Ptuj, Lovska družina Leskovec, NK Drava Ptuj idr.) ter občinami in kraji (Žetale, Cirkulane, Kidričevo, Središče ob Dravi idr.). Mnogim osnovnošolcem, dijakom in študentom je pomagala pri pripravi raziskovalnih nalog. Prizadevala si je tudi za popularizacijo in prepoznavnost arhivske stroke na Ptuju in v širšem slovenskem prostoru, med letoma 1996 in 1998 pa je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije.

Ob znanstveno-strokovnem delu je ves čas aktivna tudi na področju kulture in turizma. Je soustanoviteljica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki ima poudarek na bogati srednjeveški zgodovini Ptuja, v sklopu zgodovinskih mest sodeluje pri prireditvi imenovani Prangerjada, v okviru društva Poetovio 69 vključuje znanstvena in strokovna spoznanja tujih in domačih predavateljev v turistično prireditev Rimskih iger, izbira in oblikuje zgodovinske osebnosti za prince karnevala na ptujskem kurentovanju, aktivna pa je tudi kot turistična vodnica.

Leta 2013 je zaradi izjemnih dosežkov pri ustvarjanju bogatega bibliografskega opusa in zaslug pri pomenu, promociji ter razvoju Mestne občine Ptuj postala častna občanka.