HENIGMAN, Maks

Maks Henigman se je rodil kot prvi od trinajstih otrok v družini, ki se je preselila v Dolenjske Toplice z bližnjega Malega Riglja. Oče je bil obrtnik – čevljar, mati pa šivilja. V hiši sta bili tako čevljarska kot šiviljska delavnica z več zaposlenimi. Tudi Maks se je izučil za čevljarja.

Maks Henigman je bil član telovadnega in kulturnega društva Sokol, ki je bilo v Dolenjskih Toplicah ustanovljeno leta 1920 in je združevalo ljudi naprednih misli in domoljubnih idej. Že kot dvajsetletni mladenič je postal član Komunistične partije, leta 1935 je bil aretiran in eno leto zaprt v zaporu v Sremski Mitrovici. Po vrnitvi domov je nadaljeval z delom v družinski čevljarski delavnici, ko pa se je leta 1941 pričela druga svetovna vojna in so konec aprila Toplice zasedli Italijani, je odšel v ilegalo, saj je bilo okupatorjem dobro znano njegovo politično delovanje. Skupaj z Janezom Šarloharjem sta bila prva Topličana, ki sta šla v partizane. Na Brezovi rebri sta bila med ustanovitelji Novomeške partizanske čete, ki so jo 29. novembra 1941 sestavili borci z novomeškega območja. Četa je skupaj z delom Mokronoške čete v noči z 2. na 3. november 1941 izvedla prvi organiziran partizanski napad na nemško postojanko na Bučki. Po neuspelem napadu so se borci zatekli na italijansko okupacijsko ozemlje na Moravško Goro pri Gabrovki nad Litijo, kjer so jih po izdaji obkolili Italijani. Maks, ki je bil na straži, je bil 14. novembra 1941 med bojem smrtno ranjen in pokopan na Moravški Gori. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli na pokopališče v Dolenjskih Toplicah.

Po Maksu Henigmanu se imenuje ulica v Dolenjskih Toplicah, kjer stoji njegova rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo (1952) njegovo ime pa sta nekoč nosila tudi topliško kulturno umetniško društvo (danes Kulturno umetniško društvo Dolenjske Toplice) in moški pevski zbor.