HALLERSTEIN, Ferdinand Avguštin

Znameniti Kranjec se je sicer rodil v Ljubljani, vendar pa je večino svoje mladosti preživel na Ravbarjevem gradu v Mengšu, kjer je bil njegov oče graščak. Zato imamo Hallersteina za Mengšana. Bil je sin barona Janeza Ferdinanda pl. Hallersteina, njegova mati pa je bila baronica Marija Suzana Elizabeta Erberg iz Dola pri Ljubljani.
Hallerstein je končaljezuitsko gimnazijo in študij filozofijev Ljubljani, stopil je v njihov red. Študij je nadaljeval v Gradcu in na Dunaju, kjer se je odlično izobrazil v matematiki in astronomiji. Po končanem študiju je 1736 odšel kot misijonar na Kitajsko, kjer je ostal do konca svojega življenja. Na cesarskem dvoru je poleg drugih zadolžitev leta 1739 prevzel delo v matematičnem oddelku, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Leta 1746 je postal predstojnik kitajskega matematičnega kolegija. Deloval je kot dvorni astronom in bil za zasluge povzdignjen v mandarina.
S kartografiranjem seje začel ukvarjati že na poti na Kitajsko. Tako je leta 1738 narisal načrt mesta Macaa in okolice. Glavno in obsežno kartografiranje pa je opravil 1749 v Mandžuriji. Na napornih potovanjih je zbral podatke za izdelavo zemljevida razsežne države. To delo je bilo povezano s pripravo obsežnega atlasa Kitajske, ki je izšel 1769.
Hallerstein je opazoval zvezde, komete, planete in satelite, Sončeve in Lunine mrke, razna navidezna srečanja nebesnih teles, organiziral astronomske meritve v različnih krajih cesarstva, izdeloval zemljevide delov Kitajskega cesarstva in ob tem celo ocenil rodnost in število Kitajcev, sodeloval pri izdelavi velikega kataloga okoli 3000 zvezd in ustrezne zvezdne karte itn. O opazovanjih, ki jih je opravljal skupaj z drugimi jezuiti, je zapustil zapiske, jih dokumentiral in redno objavljal v različnih znanstvenih revijah po Evropi. Najpomembnejši dokument takega skupnega dela je publikacija Observationes astronomicae (Astronomska opazovanja), ki je izšla po njegovi zaslugi (zbral opazovanja in bil redaktor knjige) leta 1768 na Dunaju in obsega astronomska opazovanja pekinških jezuitov od leta 1717 do leta 1752.
Hallerstein je zapustil tudi številne naravoslovne in etnografske spise o takratni Kitajski, npr. o potresih, verah, nošah, živalih, pokrajini, družbenih razmerah. Hallersteinova pisma sorodnikom na Kranjsko ter pisma in članki cerkvenim in znanstvenim organizacijam širom po svetu (londonskemu Royal Society, petersburški Akademiji nauk, dunajskemu Cesarskemu astronomskem observatoriju itn.) pričajo o zelo bogatem in velikem opravljenem delu, posebno na področju astronomije.
Hallersteina imamo za najpomembnejšega kranjskega astronoma. Januarja 1999 so slovenski astronomi odkrili planetoid, ki je dobil zaporedno št. 15071. Poimenovali so ga Hallerstein.