Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Gustav STRNIŠA

STRNIŠA Gustav
Foto: Dlib

Galleria fotografica

Nato:
6. August 1887, Kranj
Morto:
4. November 1970, Ljubljana
Professioni e attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Gustav Strniša je v osnovno šolo hodil v Kranju, gimnazijo je nadaljeval v Rakovniku pri Ljubljani. Šolanja ni dokončal zaradi slabih gmotnih razmer. Že med šolanjem je pisal in igral v gledališču, da bi lahko preživel. Leta 1925 se je preselil v Ljubljano, kjer je deloval kot svobodni književnik. V Ljubljani se je poročil z Alojzijo, sodno uradnico, in imel z njo štiri otroke. Izmed njih je preživel le Gregor Strniša. Postal je poznan pesnik in dramatik.
Pisal je pesmi, prozo, mladinsko liriko in članke. Nastopal je na radiu, imel je predvsem mladinske prispevke.Njegovo delo je zaznamovala smer moderna, v katero spadajo Oton Zupančič, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov in drugi, navezuje se tudi na impresionizem in kasneje na ekspresionizem, zlasti socialne in delavske podobe.Pesmi je objavljal v mesečniku Domači prijatelj, Mladiki in Ljubljanskem zvonu, v časopisu Domovina je pisal domovinske povesti.
Strniševa dela so povsečena predvsem mladinski književnosti in liriki. Večino jih je izdal v samozaložbi. Napisal je veliko pravljic za otroke, v katerih nastopajo čarovnice, vile, zmaji, graščaki in razbojniki. Njegove pravljice so poučne, saj govorijo o ljubezni, dobroti, tudi revščini in smrti, vendar pa vedno dobro premaga zlo. Značilne za njegov opus so živalske pravljice, kjer nastopajo živali, ki so poosebljene.

Opere

Pesniški zbirki:Za solncem, 1916; Zvoki in žarki, 1937Pripovedna proza:Satire, 1938Mladinska lirika:Dedek jež, 1928; Uganke, 1940; Dih prirode, 1944; Mi pa hlebčke pečemo, 1961Mladinska proza:Boj in zmaga, 1928; Harmonikar Binček, 1936; Beli slon, 1937; Sveti Miklavž, 1937; Rak veseljak, 1938; Modra golobica, 1938;Zlati šotori, 1940; Riba Feronika, 1943; Miška, 1944; Lokvanj, 1944; Slike, 1945; Čenčara, 1944; Pravljice, 1946

Fonti e letteratura

M. Hladnik: Pesnik? Ti pa v samozaložbo, Gorenjski Glas 2010, št. 79, str.16Zgodovina slovenskega slovstva, Obdobje moderne, Ljubljana, 1964

Autore/autrice della voce: Jana Bešter, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 19. 2. 2015 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Jana Bešter. Gustav STRNIŠA. (1887-1970). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/gustav-strnisa/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 22. 6. 2020

Benedikt KURIPEČIČ

Benedikt Kuripečič (Curipeschitz), potopisec, diplomat, notar in prevajalec, je dobil ime zaradi benediktinskega samostana v Gornjem Gradu. Njegov ...
Data di inserimento: 16. 2. 2022

s. Ivana OBLAK

1. June 1853–30. November 1927
Kot vzgojiteljica in učiteljica gluhonemih je delovala v samostanu Šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu.
Data di inserimento: 23. 9. 2009

Gregor BENEDIK

Od prvih zavojev na Jesenicah do olimpijskega 9. mesta – Grega Benedik ostaja zvest alpskemu smučanju tudi po karieri.