Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

GROSSMANN, Karol

GROSSMANN, Karol
GROSSMANN, Karol

Galleria fotografica

Nato:
27. October 1864, Drakovci
Morto:
3. August 1929, Ljutomer
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:

Osnovno šolo je dokončal pri Svetem Juriju ob Ščavnici, gimnazijo pa v Mariboru. Vpisal se je na pravno fakulteto v Gradcu, kjer je diplomiral leta 1889. Študij je osem let kasneje zaključil z doktoratom. Do leta 1901, ko je opravil odvetniški izpit v Trstu, si je nabiral pravniške izkušnje v raznih službah v Sloveniji in Avstriji. Leta 1901 pa je začel službovati kot samostojni odvetnik v Ljutomeru. Vključil se je v takratno javno življenje in sodeloval v društvih, ki so bila na strani domačih, slovenskih, prebivalcev. Zanje se je zavzemal vsestransko. V zgodovino se je zapisal kot izrazit narodni buditelj, tako v Avstro-Ogrski kot v kraljevini SHS.
Grossmann se je od gimnazijskih let dalje ukvarjal tudi z leposlovjem. V dijaških listih je objavljal pesmi, kasneje, že kot odvetnik, je sam pisal drame in prevajal drame tujih avtorjev. Njegovo ustvarjanje pa ni doživelo večjega odmeva.
Mnogo bolj znan je postal kot fotograf črno-belih in barvnih fotografij. Na njih so upodobljeni družinski člani ter razni pomembni dogodki, kot so bili sejmi, shodi, konjske dirke na Cvenu ali gradnja opekarne v Križevcih. Sam si je izdelal temnico ter si za delo nabavil številne pripomočke, tako da velja za enega izmed začetnikov umetniške fotografije na Slovenskem.
Leta 1905 se je preizkusil še v snemanju filmov in tako postal prvi Slovenec, ki se je ukvarjal s takratno novostjo. Filma z naslovom Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru sta posneta po vzoru francoskih začetnikov filma, bratov Lumiére. Naslednje leto je posnel še dokumentarec Na domačem vrtu, v katerem je tehniko snemanja že nekoliko nadgradil. Ker je bil material, 17,5 milimetrski film, zelo neobstojen, so Grossmanove filme v šestdesetih letih prenesli na bolj obstojen,16 milimetrski trak.
V njegovi biografiji velja kot zanimivost dejstvo, da je med prvo svetovno vojno pri njem kot vojak bival kasnejši znani avstrijski filmski režiser Fritz Lang. Med postankom njegove enote v Ljutomeru se je udeleževal družinskih dogodkov ter izdeloval skulpture v bližnji kiparski delavnici.
Karol Grossmann velja danes za prvega Slovenca, ki se je že pred letom 1918 zanimal za gibljive podobe in se preizkušal v snemanju. S tem je obveljal za začetnika filma pri nas. Pokopan je na pokopališču v Ljutomeru. Po njem je poimenovana ulica v Ljutomeru, nanj opozarjajo tudi tri spominske plošče: na rojstni hiši v Drakovcih, na mestni hiši na glavnem trgu v Ljutomeru, kjer je posnel svoj prvi film, in na hiši na Ormoški cesti v Ljutomeru, kjer je prebival. V aleji slavnih v Ljutomeru pa je postavljen doprsni kip kiparke Irene Brunec Tébi. V mestni hiši je postavljena še stalna zbirka avtorjeve fotografske in filmske zapuščine.
Ob stoletnici prvih dveh Grossmannovih filmov je leta 2005 v Ljutomeru zaživel Grossmanov festival fantastičnega filma in vina, ki je do danes postal mednarodno uveljavljen.

Dela – filmi:
Odhod od maše v Ljutomeru (1905).
Sejem v Ljutomeru
(1905).
Na domačem vrtu
(1906).

Leta 1970 so mu v Ljubljani posthumno podelili spominsko plaketo Jugoslovanske kinoteke.

Šimenc, S. et al. Karol Grossmann. Ljubljana: Slovenski gledališki in filmski muzej., 1985; 1995 (2. izd.)
Šimenc, S. Karol Grossmann. Enciklopedija Slovenije 3. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989, str. 393.
Ratiznojnik, A. (2005, 9. junij). Karol Grossmann – prvi Slovenec, ki je snemal s filmsko kamero. Vestnik, 57, str. 11.
Rituper, J. Dr. Karol Grossmann: mojster gibljivih slik. Pen, 2005 (25. avgust), št.126, str. 8-9.
Vrdlovec, Z. Osamljena pionirja: Grossmann, Rovšek. V: Vrdlovec, Z. Zgodovina slovenskega filma. Radovljica: Didakta, 2010, str. 17-39.
Vrdlovec, Z. Osamljena pionirja: Grossmann, Rovšek. V: Vrdlovec, Z.  Zgodovina filma na Slovenskem: 1896 – 2011. Ljubljana: UMco, 2013, str. 17.29.
Šimenc, S. et al. Na filmskem vrtu: filmsko stoletje v Ljutomeru. Ljutomer: Kulturno-umetniško društvo Festival, 2015.
Ratiznojnik, A. Karol Grossmann – prvi slovenski filmski amater. V: Jesenšek, M. (ur.). Slovenski film v sliki, glasbi in besedi. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča, 2015, str. 69-75.
Rezec Stibilj T. in Tršan, A. Od Grossmanna do Grossmanna – arhiviranja in ohranjanje slovenskega filma v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije. V: Jesenšek, M. (ur.). Slovenski film v sliki, glasbi in besedi. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošiča, 2015, str. 77-88.
Toš, V. Človek, kakršnih (skoraj) več ni. Pen, 2016 (28. april), št. 4, str. 8 – 9.

Autore/autrice della voce: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Data del primo inserimento: 21. 8. 2019 | Ultima modifica: 20. 4. 2020
Jožef Papp. GROSSMANN, Karol. (1864-1929). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 11. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/grossmann-karol/
Segnala un errore