Rodil se je v rudarski družini kot najmlajši izmed dveh bratov v Zagorju ob Savi. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji se je odločil za poklic trgovca. Šolanje na trgovski šoli je zaključil leta 1959. Vendar niti en dan ni bil trgovec, saj se je takoj po končani šoli zaposlil na Zavodu za socialno zavarovanje v Zagorju. Ob delu je zaključil srednjo ekonomsko šolo v Trbovljah. Po opravljenem šolanju je šel 1965 v vojsko in 1970. leta zaključil višjo upravno šolo.
Septembra 1966 se je iz rodnega Zagorja preselil v Hrastnik, kjer si je z ženo Marjano ustvaril družino. Zaposlil se je v trboveljskem IBT-ju. Po uspešnem delu v gospodarstvu je svojo poklicno pot po dvanajstih letih nadaljeval v Hrastniku. Najprej kot sodnik za prekrške, potem kot načelnik Oddelka za družbeno planiranje. Leta 1982 je bil izvoljen za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik. Bil je učinkovit in uspešen izvršnik, imel je izkušnje iz gospodarstva in javne uprave, poznal je izzive tedanjega časa, s katerimi se je znal spopasti. Leta 1986 je za slabo leto kot direktor vodil obrat Jutranjke na Dolu pri Hrastniku, od 1986 do 1991 je opravljal funkcijo neprofesionalnega delegata v Zveznem zboru Skupščine bivše Jugoslavije. Leta 1987 je za tri leta prevzel vodenje Medobčinske gospodarske zbornice Trbovlje, leta 1990 je bil na prvih neposrednih volitvah izvoljen za predsednika Skupščine občine Hrastnik in za neprofesionalnega delegata v Zboru občin Skupščine Republike Slovenije. Na lokalnih volitvah leta 1994 in 1998 je bil izvoljen za župana Občine Hrastnik, leta 2000 pa tudi za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije.
V času njegovega vodenja izvršnega sveta in občine so se med drugim v Hrastniku z daljinskim ogrevanjem lotili sanacije onesnaženja zraka, zgradili športno dvorano na Dolu in Dom starejših v Hrastniku, večstanovanjske objekte, spremenili podobo ob potoku Boben.
Za svoje delo je prejel številna priznanja. Leta 1986 ga je Predsedstvo bivše SFRJ odlikovalo z redom dela s srebrnim vencem, Republika Slovenija ga je odlikovala z bronastim znakom civilne zaščite, Ministrstvo za notranje zadeve z bronastim znakom za prispevek pri zagotavljanju varnosti v državi, Občina Hrastnik mu je za njegov prispevek pri razvoju občine podelila zlato priznanje Občine Hrastnik, številna društva in organizacije v občini pa so ga počastile s častnim članstvom in zahvalami.
- red dela s srebrnim vencem, 1986
- bronasti znak civilne zaščite (Republika Slovenija)
- bronasti znak za prispevek pri zagotavljanju varnosti v državi (Ministrstvo za notranje zadeve)
- zlato priznanje Občine Hrastnik
M. Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999
M. Planinc: Letopis 2003, Hrastnik 2003
V spomin – Leopold Grošelj, v: Zasavski tednik 2018, št. 9, str. 2