Magister Branko Goropevšek, profesor zgodovine in geografije ter bibliotekarski specialist se je po uspešno zaključenem študiju na Pedagoški fakulteti (danes Filozofski fakulteti) Univerze v Mariboru leta 1991 zaposlil v Osrednji knjižnici Celje na mestu vodje oddelka za domoznanstvo. Leta 2001 je z delom Slovenci na Štajerskem 1907–14 magistriral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za direktorja celjske knjižnice je bil imenovan leta 2001, to delo pa je opravljal vse do svoje prezgodnje smrti.
Kot vodja domoznanskega oddelka je vsa leta aktivno sodeloval pri razvoju slovenskega domoznanstva. Zagovarjal je raziskovalno delo, širjenje domoznanskega znanja v lokalno okolje in povezovanje med kulturnimi ustanovami. Bil je pobudnik in prvi predsednik Sekcije za domoznanstvo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (1997–2001).
V letu 2010 je kolektivu Osrednje knjižnice Celje pod njegovim vodstvom uspela preselitev v obnovljene in dozidane prostore.
Vseskozi je bil aktiven tudi na področju slovenskega zgodovinopisja, saj je bil kot referent povabljen na več simpozijev (pogosto z mednarodno udeležbo) in strokovna posvetovanja s področja zgodovinopisja. Med letoma 1993 in 2000 je bil vključen v znanstveni projekt Zgodovina Severovzhodne Slovenije, zgodovina 1848–1918. V obdobju 1992–1996 je predsedoval Zgodovinskemu društvu Celje. V tem obdobju sta bila pripravljena dva odmevna mednarodna simpozija, ob 100-letnici celjskega gimnazijskega vprašanja (1995) in 150-letnici Južne železnice (1996), društvo pa je začelo izdajati tudi revijo Zgodovina za vse. V letih 2002–2004 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije.
Njegova osebna bibliografija šteje preko 200 bibliografskih enot, znanstvenih in strokovnih člankov, med njimi je tudi šest monografskih del. Vrsto let je kot pisec gesel sodeloval z Enciklopedijo Slovenije in pri Slovenski kroniki XIX. in XX. stoletja. Bil je tudi urednik številnih zbornikov in drugih strokovnih publikacij.
Poleg publicistične dejavnosti je vsako leto sodeloval tudi pri mladinskem raziskovalnem delu Mladi za Celje, in sicer kot mentor ter ocenjevalec raziskovalnih nalog. Bil je član Rotary cluba Barbara Celjska, član kluba podjetnikov Zlatorog in kot velik športni navdušenec tudi predsednik Nogometnega kluba Celje.
Umrl je v Celju, pokopan pa je na pokopališču v Preboldu, kjer je preživel otroštvo in mladost.
Leta 2018 so bile prvikrat podeljene po njem poimenovane Goropevškove nagrade (Goropevškovo priznanje in Goropevškova listina), ki jih Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje posameznikom in ustanovam za izjemne uspehe na področju domoznanstva in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah.
Izbrana dela:
Naše poti: 50 let Novega tednika, 1995
Spodnja Savinjska dolina, 1997
Stoletje v Celju: 1900–2000, 2001
Narodna čitalnica v Celju: 1862–1927, 2003
Štajerski Slovenci, kaj hočemo!: slovenska politika na Štajerskem v letih 1906–1914, 2005
Wikipedija
Cobiss bibliografija
Osebna bibliografija
Branko Goropevšek (1966–2012): spominski portret ob 10. obletnici smrti (YouTube)
Cvelfar, B. »Zgodovinarji, kaj hočemo!«: (o zgodovinarju mag. Branku Goropevšku). V: Domfest ’22: domoznanstvo za vse generacije: 7. festival domoznanstva: Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2022. Celje: Osrednja knjižnica, 2022, str. 9–28.
Neudauer, M. Branko Goropevšek (1966–2012). Knjižničarske novice, september 2012, let. 22, št. 9, str. 1–2.
Stavbar, V. Razvoj in prepoznavnost domoznanstva: (o bibliotekarju in domoznancu mag. Branku Goropevšku). V: Domfest ’22: domoznanstvo za vse generacije: 7. festival domoznanstva: Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2022. Celje: Osrednja knjižnica, 2022, str. 9–28.