Po končani gimnaziji je šel študirat pravo in narodno gospodarstvo na Dunaj. Študij je nadaljeval v Rimu in ga končal v Parizu leta 1900. Še isto leto je na ministrstvu za zunanje zadeve na Dunaju položil izpit za diplomatsko službo. Tako je že leta 1900 kot mlad diplomat nastopil službo v generalnem konzulatu Avstro–Ogrske v Parizu. Službena pot ga je vodila v Romunijo, kjer je služboval na konzulatu v Jašiju, Konstanci in Bukarešti. V Ukrajini je bil odpravnik generalnega konzulata v Odesi, v Srbiji vicekonzul v Beogradu. V ZDA je bil konzul v Pittsburgu, Denverju in San Franciscu. Pred začetkom prve svetovne vojne je bil konzul v Berlinu.
Kot avstro-ogrski konzul v Berlinu se ni strinjal z vojno napovedjo Srbiji, zato so ga odpoklicali na Dunaj. Zavedal se je posledic, če bi se vrnil na Dunaj, zato je emigriral v ZDA. Tam je leta 1918 po Brest-Litovski mirovni pogodbi napisal knjigo The Inside Story of Austro-German Intrigue. Po izidu knjige je leta 1920 organiziral prvi slovanski kongres v Ameriki.
Leta 1922 se je zaposlil v Ford Motor Company v Detroitu. Tam se je osebno spoznal z Henryem Fordom. Po njegovem pooblastilu je bil ekskluzivni zastopnik in pooblaščenec za ustanavljanje Fordovih tovarn in zastopništev po celi Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Indiji.
Ob začetku druge svetovne vojne je daljši čas bival v Jugoslaviji. Konec leta 1941 mu je prek Italije uspelo prebegniti v ZDA. Tam je sodeloval z ameriško vlado, kateri je predstavil jasno sliko o stanju na Balkanu. Za pomoč Jugoslaviji je lobiral pri ameriških gospodarskih družbah in izseljencih in tako je že leta 1942 prišla prva pomoč v materialu in denarju.
Po vojni je do smrti živel v Ljubljani.
The Inside Story of Austro-German Intrigue, 1920
Moj nacionalni rad za Srbiju i Jugoslaviju, 1934
J. Prešeren: Goričar, Jože, v: Enciklopedija Slovenije, 3. knjiga, Ljubljana 1989, str. 282