Galleria fotografica
Srečko Gombač se je rodil v vasi Koštabona v slovenski Istri, materi Ani (roj. Viler) in očetu Gombač Emilu. Od leta 1954 živi v Izoli.
Študiral je na Fakulteti za zunanjo trgovino Univerze v Zagrebu, na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor in na Fakulteti za management v Kopru, kjer si je pridobil naziv diplomirani ekonomist.
Delal je v tovarni motornih vozil Tomos v Kopru, v Drogi Portorož, v Turistični organizaciji Portorož, za Turistično združenje v Izoli, dlje časa je bil tudi zasebni podjetnik.
Je sicer upokojen, a še vedno rad raziskuje našo kulturno, predvsem tehnično dediščino ter zgodovino primorskih krajev in ljudi. Svoje izsledke pogosto objavlja, tako v obliki člankov (v revijah o letalstvu, reviji ŽIT idr.), v obliki predavanj (hotelskim gostom in obiskovalcem teh krajev, učencem po osnovnih šolah, v tržaškem Društvu slovenskih izobražencev, na simpoziju Mare nostrum v Kopru, na Slovenskem kongresu o cestah v Portorožu ipd.), piše pa tudi knjige.
Po letu 2004 je podaril več sto svojih knjig o bratih Rusjan, pionirjih slovenskega letalstva različnim ljudem, ki so pripomogli, da smo se iz njune izkušnje tudi danes kaj naučili. Bil je med pobudniki ureditve groba Edvarda Rusjana v Beogradu. Kot poznavalec je sodeloval tudi pri snemanju filma o bratih Rusjan ter večkrat kot gost na radiu in TV.
O italijanskem prevodu knjige o bratih Rusjan so pohvalno pisale tri najpomembnejše italijanske letalske revije in ena portugalska.
V člankih je pisal o teh in drugih temah tehniške dediščine: o grobu Edvarda Rusjana v Beogradu, o letalih bratov Rusjan, o gradnji letala Mistral v Izoli, o motornem padalstvu, začetkih letalstva v Portorožu (revije Krila, Klik, Salon in Letalo, Dnevnik, Primorske novice, spletni portal www.sierra5.net,), o razvoju prvega slovenskega terenskega avtomobila IMV 750 4 x 4 (ŽIT 7-8, julij-avgust 2006), o hidroletalih (Istarska enciklopedija, Zagreb, 2005).
V okviru projekta za turistično aktiviranje nekdanje železniške proge, ki je povezovala Trst in Poreč, je vodil postavitev muzeja Parenzana v Izoli, sodeloval pri postavitvi podobnih še v Livadah in Volpiji na Hrvaškem ter pri vzpostavitvi rekreacijske Poti zdravja in prijateljstva, ki je speljana po tej progi. Postavil je Muzejsko sobo bratov Rusjan na osrednjem vojaškem letališču v Cerkljah, večtedensko razstavo o bratih Rusjan »Sto let brnenja na goriškem nebu« v Novi Gorici ter celoletno razstavo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri o bratih Rusjan ob 100 letnici prvega motornega poleta med Slovenci.
Sodeloval je tudi pri projektih Izola – ulični muzej, postavitvi izolske stalne zbirke modelov ladij ter pri obalnih medobčinskih projektih Po poteh dediščine. Soorganiziral je razne občinske in medobčinske turistične prireditve in sodeloval pri številnih obalnih razvojnih projektih.
1. avtor knjižnih izdaj:
– Iera bei tempi, Knjižica intervjujev z Giovannijem Duganom, enim najstarejših Primorcev, 2004,
– Brata Edvard in Josip Rusjan iz Gorice – Začetki motornega letenja med Slovenci, 2004,
– Vlak Parenzana skozi naše kraje, 2005,
– Halietum – Rimljani v Izoli, 2005,
– I fratelli Edvard e Josip Rusjan di Gorizia-inizii del volo a motore tra i Sloveni, 2006,
– Santa Maria d’Alieto a Isola, 2006
– Letala s sidrom – Hidroletala v Portorožu in okolici, 2007 (skupaj z mag. Tomijem Brezovcem)
– Tekmovanje za Schneiderjev pokal – Prispevek tekmovalnih vodnih letal k razvoju letalstva, 2009
2. avtor strokovnih člankov, raziskav:
– Zapis o hidroletalih, Istarska enciklopedija, Leksikografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb, 2005,
– več strokovnih člankov v letalski reviji Krila v letu 2006 (o grobu Edvarda Rusjana v Beogradu, o muzeju bratov Rusjan v Cerkljah pri Brežicah, o gradnji letala Mistral v Izoli, o motornem padalstvu),
– izvirna raziskava Razvoj prvega slovenskega terenskega avtomobila IMV 750 4 x 4, revija Življenje in tehnika, 2006,
– učno gradivo o progi Parenzana v študijskem biltenu za izobraževanje turističnih vodičev okt. 2006,
– članek o progi Parenzana v zborniku in predavanje na državnem Kongresu o cestah v Portorožu 26.10.2006,
– članek o hidroletalih v Portorožu v prilogi časopisa Dnevnik 30.12.2006,
– članek o začetku letalskega prevoza potnikov v Portorožu, revija Salon 2007
– članek o projektu prvega portoroškega hidroplanskega oporišča leta 1913, revija Letalo avg. 2009
– tekst o bratih Rusjan za praznično prilogo Primorskih novic, sept. 2009
– članek »100 let česa?« na slovenski letalski spletni strani »sierra5.net« nov. 2009
3. muzejska dejavnost:
– vodenje prve postavitve novega Muzeja Parenzana v Izoli leta 2000 in vodenje tega do leta 2007,
– postavitev spominske razstave o vlaku Parenzana v Bujah leta 2002,
– izdelava maket z vlaki, eksponata Tiri Parenzane in eksponata Začetki lokomotiv v svetu za Muzej Parenzana v Izoli 2003-2006,
– vodenje projekta postavitve lokomotive P 3 v Izoli
– sodelovanje leta 2004 v projektu Izola – ulični muzej,
– izdelava izhodiščnega predloga za Muzejsko zbirko Izolska klet in hlev 2005,
– izdelava izhodiščnega predloga za Muzejsko zbirko letalskih modelov Izola 2005,
– priprava gradiv o železničarskih uniformah za muzej Parenzana 2006,
– postavitev prve slovenske muzejske zbirke posvečene letalcema bratoma Rusjan na vojaškem letališču v Cerkljah pri Brežicah v letu 2006,
– izdelava makete o Parenzani za slovenski kongres o cestah okt. 2006,
– sodelovanje pri postavitvi muzejske sobe Parenzana v Volpiji (Hrvatska) 2007,
– sodelovanje pri postavitvi muzejske sobe o železnici Trst – Poreč v Livadah (Hrvatska) 2007,
– razstava o bratih Rusjan »Sto let brnenja na goriškem nebu« Nova Gorica, sept. 2009
– razstava o bratih Rusjan na Ministrstvu za promet v Ljubljani, okt. 2009
– razstava o bratih Rusjan »Sto let brnenja na našem nebu« v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri od začetka marca do decembra 2010.
Srečko Gombač, življenje in delo. Elektronska pošta Špeli Pahor,dne 10. marca 2013
Hožič Maks, Letala s sidrom : Izola: Srečko Gombač, eden najboljših poznavalcev zgodovine našega letalstva. V: Istra Let. 1, št. 2 (21. maj. 2008), str. 5