GLOBOČNIK, Marica

Jakeljnovi niso bili bogati, šteli so se med bajtarje, imeli pa so spretne roke in veliko veselja do pripovedovanja zgodb. Peter Jakelj (Smerinjekov), oče Marice Globočnik, je Rudiju in Josipu Vandotu pripovedoval pravljice o Pehti, Bédancu in Kosobrinu. Jakeljnovi so imeli tudi velik smisel za igralsko umetnost. Igre so igrali kar po domačijah in pozneje na šolskem odru. V neki igri je igralo kar trinajst članov širše Jakeljnove družine. Pri enajstih letih se je gospa Marica Globočnik priključila pevskemu društvu in igralski skupini. Tudi sama je pisala in režirala igre. Vedno si je želela biti učiteljica, ker pa za to doma ni bilo denarja, je postala šivilja, s čimer pa se nikoli ni preživljala. Šivala je le za svojo družino. Sezonsko je bila zaposlena v gostinstvu in turizmu. Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati “storije iz Črne Vope”. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. K sodelovanju jo je povabila agencija Julijana v Kranjski Gori, ki je uredila Kekčevo deželo. Po desetih letih je zaradi starosti odnehala. Nekaj časa je teto Pehto še igrala doma v Pehtini kamri in v hotelih v Kranjski Gori. Leta 2017 so v okviru Mednarodnega filmskega festivala, ki je potekal v Kranjski Gori, v parku ob Pišnici v njen spomin posadili drevo in postavili spominsko tablo z njeno fotografijo. Umrla je konec septembra 2016 v 99. letu starosti.

Vir: pogovor z Marico Globočnik, Kranjska Gora 2008