Gizela BELINGER

Rodila se je očetu Matevžu in materi Frančiški Bellinger. Po osnovni šoli je šolanje nadaljevala na učiteljišču, kjer je maturo opravila leta 1906, leta 1911 pa je opravila še usposobljenostni izpit. Takoj po maturi se je zaposlila kot učiteljica v Borštu (1906–07), naslednje leto v Rižani (1907–08), nato še v Dekanih (1909–10). V Rižani je spoznala Frana Ferjančiča in se z njim poročila, kasneje sta živela ločeno (imela sta štiri otroke). Približno takrat je tudi, na svojo željo, prekinila z delom učiteljice. Šele leta 1918 se je ponovno zaposlila na zavodu Principe Unberto v Gorici. Delovala je še v Palermu (1932), Trstu (1940, 1949–50), Veroni (1943), Proseku (1945, 1950–1952).

Leta 1922 so Goričanke ustanovile Splošno slovensko žensko društvo in ena izmed ustanoviteljic je bila tudi Gizela Belinger, ki je v društvu aktivno sodelovala. Imela je predavanja (O zunanji in notranji lepoti, O sreči in zakonu). Začela je urejati tudi goriško Slovenko, a je ta izhajala le eno leto. V tem času ji je uspelo privabiti nekaj dobrih sodelavcev ter predstaviti vrsto pomembnih žensk. Po ukinitvi Slovenke in Jadranke je nastal Ženski svet, kjer je Gizela Belinger še naprej objavljala svoje članke. Zaradi vzpona fašizma je morala za nekaj časa opustiti publicistično dejavnost, a jo je zopet obudila, ko se je vrnila v Gorico.

Bila je izjemno plodovita publicistka, ki je napisala številne članke ter pet knjižnih del; največkrat je objavljala pod psevdonimom Gizela Majeva ali pa G. B. Povečini se je ukvarjala s temami s področja materinstva, zakona, odnosov med moškim in žensko ter vzgojo otrok.