Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

GERLOVIČ, Alenka

Alenka Gerlovič

Galleria fotografica

Nata:
17. September 1919, Ljubljana
Morta:
9. December 2010, Ljubljana
Luoghi di attività:
Persone collegate:
Comune:

Rojena je bila v meščanski družini zdravnika Franca Gerloviča, rojenega v Župeči vasi pri Brežicah, in gospodinje Štefke, ki je izhajala iz ljubljanske trgovske družine. V družini so bili štirje otroci. Poleg Alenke je znana tudi sestra Vanda, operna in koncertna sopranistka. Zgodnje otroštvo je preživela v Brežicah, kjer je obiskovala osnovno šolo. Leta 1929 so se zaradi očetove službe preselili v Ljubljano, kjer je obiskovala višje razrede osnovne šole in gimnazijo. Po končani maturi na Gimnaziji Poljane v Ljubljani (1937) je vpisala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.

Po diplomi se je leta 1941 vrnila v že okupirano Ljubljano in kot ilegalka delovala v Osvobodilni fronti vse do odhoda k partizanom leta 1944. V Centralni tehniki Komunistične partije Slovenije je v grafičnem ateljeju ustvarjala grafično opremo za partizanski tisk. Med vojno je spoznala izjemno nadarjenega slikarja Vita Globočnika in se tik pred koncem vojne z njim poročila. Mož je že po enem letu zaradi bolezni umrl, star komaj 26 let.

Med vojno je bila soustanoviteljica in prva članica lutkarjev Partizanskega lutkovnega gledališča, pri katerem je sodelovala kot lutkarica, avtorica in scenografka. Napisala je lutkovno igro v štirih dejanjih z naslovom Jurček in trije razbojniki, ki je bila v začetku leta 1945 tudi uprizorjena. Leta 1979 je napisala monografsko delo Partizansko lutkovno gledališče, ki opisuje nastanek, razvoj in delovanje gledališča.

Po osvoboditvi se je aktivno vključila v delovanje Društva slovenskih likovnih umetnikov. Najprej se je zaposlila kot scenografka Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, že po letu dni pa je prevzela službo likovne pedagoginje v gimnaziji, kasneje, z reorganizacijo šole, pa v osnovni šoli. Uveljavila se je kot izvrstna likovna pedagoginja, v šolo uvajala sodoben likovni pouk, delovala kot predavateljica za učitelje in starše, pisala strokovne članke in knjige. Pedagoški poklic je predano opravljala vse do upokojitve leta 1968.

Poleg pedagoškega dela se je ves čas posvečala slikarstvu in tako ustvarila obsežen opus risb, akvarelov ter slik v oljni in akrilni tehniki. Poletja med letoma 1953 in 1957 je preživela v Makedoniji, kjer je ustvarjala predvsem slikovite risbe ljudi in živali. Iz tega obdobja je ohranjenih preko 600 risb. Ob domači krajini so jo v preteklosti pritegnile zlasti krajine Makedonije in Mediterana, pa tudi za Slovence eksotične dežele Južne Amerike ali Daljnega vzhoda.  Predstavila se je na petdesetih samostojnih razstavah in sodelovala na več kot osemdesetih skupinskih razstavah predvsem doma, pa tudi v tujini.

Dela akademske slikarke hranijo številne ustanove. Spomladi 2003 je Slovenskemu etnografskemu muzeju podarila del svojega risarskega in deloma slikarskega opusa, ki je nastal v Makedoniji med letoma 1953 in 1957, ko je nekaj poletij zaporedoma izkoristila za opazovanje in upodabljanje življenja v Prilepu, Skopju, Ohridu in okoliških vaseh. Leta 2005 je pomemben izbor svojih slikarskih del podarila Posavskemu muzeju Brežice.

Bila je tudi svetovna popotnica. O popotovanjih je poročala v dnevnem časopisju in potopisnih predavanjih. Svoje avtobiografske zapise je umetnica strnila in dopolnila v  knjigi Okruški mojega življenja.

Knjige:
Jurček in trije  razbojniki, 1950
V pasti, 1955 (ilustratorka)
Kaj lahko obravnavamo pri likovnem pouku v osemletki?, 1961
Likovni pouk otrok, 1968
Ura pravljic, 1972
Partizanska umetnost, 1975
Partizansko lutkovno gledališče, 1979
Okruški mojega življenja, 2006

Likovna dela (izbor):
Kornat v vojni, 1969
Veliko otočje, 1971
Jesen, 2003
Jesen v vrtači, 2004
Bezeg, 2005
Cvetoči črni trn, 2005
Lendavske gorice, 2005
Razgled, 2005
Pomladni gozd, 2006

Samostojne razstave:
Umetniška zadruga, Ljubljana, 1948
Osnovna šola, Štanjel, 1949
Mala galerija, Ljubljana, 1953
Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1960
Mestna galerija, Piran, 1971
Lamutovo razstavišče, Kostanjevica na Krki, 1971
Mestna galerija, Piran, 1971
Slovenski kulturni dom Triglav, Opčine pri Trstu, 1978
Gorenjski muzej, Kranj, 1980
Likovni salon, Celje, 1980
Likovno razstavišče, Kočevje, 1980
Galerija Rotovž, Maribor, 1980
Pivnica zdravilišča, Rogaška Slatina, 1980
Posavski muzej, Brežice, 1980
Savinovo razstavišče, Žalec, 1982
Galerija Rika Debenjaka, Kanal ob Soči, 1982
Galerija ZDSLU, Ljubljana, 1984
Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje, 1985
Dolenjska galerija, Novo mesto, 1985
Galerija Labrint, Ljubljana, 1987
Mestna galerija in Galerija Rebeka, Ljubljana, 1990
Vila Katarina, Ljubljana, 1990
Umetnostna galerija, Maribor, 1990
Galerija Ceneta Štuparja, Črnuče, 1993
Galerija Ilirija, Ljubljana, 1995
Posavski muzej, Brežice, 1995
Galerija Equrna, Ljubljana, 1999
Galerija Domžale, Domžale, 2003
Galerija Art, Ljubljana, 2006
Mestna galerija, Ljubljana, 2009
Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj, 2010

Nagrada sklada Moše Pijade za likovno pedagoško delo, 1959
Levstikova nagrada za knjigo Likovni pouk otrok, 1969
Priznanje za najboljše delo na II. jugoslovanski razstavi likovnih umetnic v Slovenj Gradcu, 1973
Nagrada Prešernovega sklada za slikarske razstave, 1981
Imenovanje za zaslužno likovno pedagoginjo Zveze likovnih pedagogov Jugoslavije, 1982
Ažbetova plaketa za likovno vzgojno delo, 1987
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo na muzejskem področju, 2007
Župančičeva nagrada za življenjsko delo, 2007
Častna občanka Občine Brežice, 2007

Enciklopedija Slovenije: 3:  Eg-Hag. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, str. 205-206.
Gerlovič, A. Okruški mojega življenja. Ljubljana: Forma 7, 2006.
Lorber, O. Alenka Gerlovič. V: Štirje elementi. 3, Zemlja : [večzvrstna razstava, od 26. 6. 2019], 2019, str. 180-181.
R., K. Umrla je akademska slikarka Alenka Gerlovič. (citirano 11. oktobra 2023). Dostopno na naslovu: https://old.delo.si/kultura/umrla-je-akademska-slikarka-alenka-gerlovic.html .
Sattler, M. Znanka iz sosednje ulice: Alenka Gerlovič. Dnevnik, 19. okt. 1980, 29, št. 287, str. 5.

Autore/autrice della voce: Sabina Stanič, Knjižnica Brežice
Data del primo inserimento: 15. 12. 2019 | Ultima modifica: 27. 10. 2023
Sabina Stanič. GERLOVIČ, Alenka. (1919-2010). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 18. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/gerlovic-alenka/
Segnala un errore