Franc RENIER

Ob prizadevanju za ureditev zdravilišča ga je vodila misel na domači kraj, ki v prihodnosti ne bo več reven in nerazvit, temveč bo z izkoriščanjem bogatih naravnih danosti – vode, narave in kulturne dediščine, postal mondeno turistično središče. Poleg postavitve trdnih temeljev zdravilišču je skrbel tudi za napredek samega kraja Podčetrtka, bil je pobudnik za elektrifikacijo in vodovod, železniško povezavo, ureditev ceste, postavitev sodobnega gasilskega doma in banke. Bil je predsednik turističnega društva v Podčetrtku, član Turistične zveze Jugoslavije, častni predsednik prostovoljnega gasilskega društva, ustanovitelj in prvi predsednik šmarske obrtne zbornice, predvsem pa priljubljen trgovec in gostitelj v svojem baru Atom v Podčetrtku. Z odkritosrčnostjo in entuziazmom je pridobival zaupanje oblasti in sklepal poznanstva z osebami na pomembnih položajih, kar je pripomoglo k uresničevanju njegovih ciljev.

Rojen je bil v trgovski družini in po končani osnovni šoli je tudi sam nadaljeval trgovsko šolo v Slovenskih Konjicah. Pri znanem trgovcu Zupancu v Pristavi pri Mestinju se je izučil za trgovca. V mladosti ga je presenetila vojna. Leta 1943 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, se kmalu znašel v ujetništvu, od koder je pobegnil k partizanom. Po vojni se je zaposlil v trgovini v Podčetrtku, si ustvaril družino in postal dejaven v kraju, do katerega je čutil posebno pripadnost. Vendar pa je bilo prebivalstvo Obsotelja revno, posel v trgovini je bil slab, denarja ni bilo. Franca je vse bolj zaposlovala misel, kaj bi lahko storili s topliškimi vrelci. Tako so leta 1954 obnovili takrat nedejavno že leta 1905 ustanovljeno Turistično društvo Podčetrtek, z namenom, da uredijo kraj in s pospeševanjem turizma dvignejo kulturno in gospodarsko raven Obsotelja. Predvsem pa se je turistično društvo zavzemalo za ureditev “toplic”, kamor je v majhno kopališče pod skalo prihajalo vedno več obiskovalcev. Ob občinskem prazniku Občine Šmarje pri Jelšah, 9. septembra 1966, so slovesno otvorili Atomske toplice, s katerimi je upravljalo Turistično društvo Podčetrtek, in uradno odprli tudi prvi leseni bazen. Predsednik društva Franc Renier je bil pogonska sila vsem aktivnostim. Prizadevni člani turističnega društva so vlagali v Atomske toplice vso svojo energijo in leta 1971 zabeležili že 100.000 gostov.

Turistično društvo Podčetrtek zaradi velikega števila gostov ni zmoglo več zagotavljati vsestranske ponudbe potrebne za ustrezen razvoj zdravilišča. Pokazale so se potrebe po zagotovitvi zdravstvene službe, gostinske ponudbe in bivalnih kapacitet. Društvo ni imelo dovolj denarja za gradnjo novega večjega bazena in širitev toplic, zato so po dolgem iskanju ustreznega investitorja leta 1971 Atomske toplice predali v upravljanje Podjetju za turizem, transport in gostinstvo (TTG) Ljubljana, ki je bilo del Slovenskih železnic. Za Atomske toplice se je pričelo novo obdobje, saj je z novim upraviteljem dobilo možnost hitrega napredka in razvoja v moderno termalno zdravilišče. Franc Renier se je najprej za nekaj časa zaposlil v Atomskih toplicah, v prepričanju, da se dobro razvijajo in napredujejo, pa jih je kmalu zapustil. V Podčetrtku je odprl bar Atom, kjer je gostil domačine in turiste, sodeloval v številnih društvih ter se še naprej posvečal razvoju Podčetrtka.