Franc RAPOTEC

“Poštarjev Francelj” iz Kozine (občina Hrpelje-Kozina). Rodil se je materi Alojziji Tence iz Nabrežine in očetu, narodnemu buditelju, Francu Rapotcu iz Kozine. V družini sta se rodila še dva sinova, Josip Rapotec, priznan zdravnik na Kozini, in Vinko Rapotec, odvetnik in publicist v Opatiji, ter štiri hčere. Dr. Franc Rapotec je večji del svojega življenja preživel izven Primorske. Mladost je preživel na Kozini. V Hrpeljah je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa v Pazinu. V gimnazijskih letih se mu je porodila želja po glasbenem ustvarjanju. Prve korake komponiranja je začel delati pri mentorju, skladatelju Stocklu in Matku Brajši-Rašanu. Po maturi se je vpisal na študij prava na Dunaju, ga nadaljeval v Pragi in postal doktor prava 1913. Po končanem študiju je služboval v Pazinu in Trstu, bil tajnik direkcije PTT v Ljubljani in Beogradu ter direktor direkcije PTT v Skopju, Cetinju, Beogradu, Sarajevu in Zagrebu, do upokojitve leta 1950. Ves čas službovanja je komponiral, vodil pevske zbore in skrbel za kulturno življenje v kraju, kjer je deloval. S kulturno-posvetnim delom se je začel ukvarjati že kot dijak na Kozini in v Pazinu. Kot študent je aktivno sodeloval v akademskem društvu “Slovenija” in “Slovanska beseda” na Dunaju ter v društvu “Adrija” v Pragi. V času službovanja po različnih krajih Jugoslavije se je z veliko vnemo vključeval v delo kulturnih, posebej glasbenih društev. V času bivanja na Kozini je ustanovil Ljudsko knjižnico in tamburaški orkester pri društvu Venec, leta 1906. V Trstu je bil soustanovitelj slovenskega društva Balkan, v katerem so se zbirali napredni ljudje z različnimi interesi in pogledi. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen. Bil je glasbenik, amaterski skladatelj in zborovodja. Pisal je skladbe za tamburaške orkestre in pevske zbore. Glasbeni opus obsega nad 60 zborovskih skladb in priredb. Namenil jih je odraslim zborom, s katerimi se je ukvarjal. Poleg priredb ljudskih pesmi in lastnih umetnih pesmi je v zborovski opus vključeval tudi nabožne skladbe. Večje število skladb je ustvaril ob uvedbi narodnega jezika v bogoslužje. Veliko skladb za moške zbore je namenil zboru v Rodiku pri Kozini (občina Hrpelje-Kozina) in zborovodji Ediju Racetu. Bil je človek, ki se je zavedal svojih korenin in se k njim vedno vračal.