Franc MILOŠIČ

Po osnovni šoli v Cirkulanah je leta 1975 zaključil šolanje na Gimnaziji Ptuj. Zatem je na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo študiral novinarstvo. Med študijem je bil pri študentskem časopisu Tribuna najprej urednik za univerzitetne teme, nato pa glavni urednik (1979–1980). Po krajšem študiju zgodovine medijev na Inštitutu za publicistiko in komunikacijske vede Univerze na Dunaju je leta 1979 v Ljubljani diplomiral iz avstrijskih množičnih medijev.

Takoj po diplomi se je kot novinar zaposlil pri dnevniku Delo. Najprej je delal v Ljubljani, nato pa v ptujskem dopisništvu, ki so ga leta 1983 ustanovili na njegovo pobudo. Tam je delal do leta 2019, ko so novi lastniki ptujsko in mnoga druga dopisništva ukinili. V 38 letih je za Delo in njegove priloge napisal blizu 10.000 člankov, uveljavil se je kot kolumnist. V svojih zapisih je spremljal in komentiral lokalna dogajanja (okoli 500 kolumen Ptujske začimbe), se posvečal eksistenčnim vprašanjem (priloga Kult), starožitnostim (okoli 50 kolumen Posladek v prilogi Odprta kuhinja) in drobnim doživljajskim impresijam (okoli 150 kolumen Dobro jutro).

Sodeloval je kot avtor prispevkov v številnih monografijah in zbornikih (Talum: 1954–2004, Cirkulane: svet Belanov, Haloze in Zagorje: turistična cona, Včeraj za jutri: ohranimo običaje in šege v Halozah zanamcem, Borl v 20. stoletju, Cesta gradov: dediščina burnih časov). Leta 2015 je izdal pesniško zbirko Haloške pesmi. Napisal je preko 40 besedil za dokumentarne filme režiserja in snemalca Martina Ivanuše – Tinčka, za nekatere filme je pomagal pripraviti tudi scenarij. Filmi so bili nagrajeni na mnogih festivalih, od Amerike do Japonske. Leta 2000 je pripravil tudi besedilo za multivizijsko predstavitev vinarstva v Ptujski kleti z naslovom Ko se kaplja zaiskri.

V letih 1994 in 1995 je pisal za turistični mesečnik Vivat Ptuj in ga tudi urejal. V letih od 2003 do 2005 je urejal in pisal za revijo Detel, ki jo je izdajalo Združenje rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije. S svojimi rezbarskimi izdelki je sodeloval na skupinskih razstavah na Ptuju, v Dravogradu in Solkanu. Leta 1997 je vseslovensko rezbarsko razstavo z naslovom Vrezano v les organiziral v Miheličevi galeriji na Ptuju. Deloval je tudi kot založnik. Leta 1992 je s poslovnim partnerjem ustanovil prvo ptujsko založbo Stigma, delovala je do leta 1996. V letih od 1995 do 2000 je imel lastno založbo Oko, ta je izdala nekaj knjig avtorjev s Ptujskega (Gabriela Berliča, Milana Fridauerja in Ivana Pšajda). Skupno je uredil okoli 30 knjig ter oblikoval približno 40 publikacij in celostnih grafičnih podob.

V letih 1988 do 1990 je bil predsednik Samoupravne interesne skupnosti za kulturo in raziskovalno dejavnost občine Ptuj.