Franc GERLOVIČ

Rodil se je kot tretji otrok dninarja Franca in mame Marije, rojene Dvornik.

Po osnovni šoli v Cerkljah in meščanski šoli v Krškem je šolanje nadaljeval v Novem mestu. Maturiral je na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Po študiju medicine na Dunaju je diplomiral v Gradcu. Leta 1916 je na vseučilišču v Gradcu promoviral v doktorja splošne medicine. Po končanem študiju je bil mobiliziran v vojsko ter kot zdravnik delal v vojaški bolnišnici na soški fronti na Krasu. Konec 1. svetovne vojne in razpad avstro-ogrske monarhije je dočakal na Koroškem, kjer se je pridružil generalu Maistru ter se udeležil osvobodilnih bojev za severno mejo.

Z ženo Štefanijo, rojeno Meršol, iz Ljubljane sta si po vojni ustvarila družino. Maja 1919 je bil imenovan za sanitetnega koncipista v Brežicah, oktobra 1922 za višjega okrajnega zdravnika v Brežicah, aprila 1923 pa za višjega okrajnega zdravnika pri okrajnem glavarstvu v Celju. Doktor Gerlovič je v Brežicah deloval deset let.  V delu pritličja svoje nadstropne vile v bližini brežiške bolnišnice si je leta 1927 uredil ordinacijo s čakalnico. V njej je kot železniški zdravnik vodil ambulanto za železničarje, v poletnih mesecih pa je bil kopališki zdravnik v Čateških toplicah. S posebno vnemo se je usmeril v preventivno medicino. Organiziral je gradnjo  betoniranih greznic in gnojnih jam, higienskih stranišč in novih zdravstvenih postaj.

Marca 1929 je bil imenovan za  ravnatelja Splošne bolnišnice v Ljubljani, leta 1933 za upravnika državne bolnice za duševne bolezni v Kovinu v Banatu, leto kasneje pa za ravnatelja Državne bolnišnice za duševne bolezni Ljubljana – Studenec. Bolnišnici je omogočil modernizacijo in razširitev. Na tem delovnem mestu je ostal do svoje tragične smrti leta 1944.

V letih pred 2. svetovno vojno je bil predsednik disciplinskega sveta Zdravniške zbornice za Dravsko banovino v Ljubljani.

Leta 1942 so proti njemu sprožili preiskavo. Očitali so mu, da je rojakom pomagal zbežati iz nemškega okupiranega območja, zato je bil slabo zapisan pri italijanskih in nemških oblasteh, ki so stalno nadzorovale njegovo delo in opravljale različne preiskave v bolnišnici. Februarja 1944 so ga na domu aretirali in odpeljali, potem pa je za njim izginila vsaka sled. Po poizvedovanjih svojcev naj bi ga za gasilskim domom v Lavrici umorili domobranci ter ga pokopali ob zahodnem zidu, kamor mu je hčerka Alenka Gerlovič, znana slovenska slikarka, v spomin postavila spominsko ploščo.