Fran TOMINŠEK

Na Slatini v Bočni, v hiši pri Porti, ob poti proti Gornjemu Gradu, se je rodil Fran Tominšek, poznejši planinski organizator in pravnik. V osnovno šolo je hodil v Gornjem Gradu, kasneje pa v letih 1881–1888 v Celju na gimnazijo, kjer je maturiral z odliko. Po končani gimnaziji je v letih 1888–1892 študiral pravo v Gradcu, ki ga je končal leta 1893. Služboval je kot odvetniški pripravnik najprej pri Ludoviku Filipiču v Celju, kasneje pa pri Valentinu Krisperju v Ljubljani. S slednjim je vodil odvetniško pisarno do leta 1913, ko jo je sam prevzel.

Leta 1902 je postal namestnik načelnika Slovenskega planinskega društva (SPD), predhodnice današnje Planinske zveze Slovenije, osrednje organizacije slovenskih planincev v tedanji Avstro-Ogrski. V letih 1908–1931 je bil načelnik te organizacije. V tem obdobju je planinska organizacija zaradi posledic prve svetovne vojne in italijanske priključitve zahodne Slovenije izgubila mnoge koče, po vzpostavitvi jugoslovanske države pa je prevzela nekaj nemških. V boju proti vplivom nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV) v slovenskih gorah je trasiral nove poti (npr. Tominškova pot iz doline Vrat na Triglav), vodil graditev in obnavljanje planinskih postojank ter širil planinsko organizacijo. Pod njegovim vodstvom je SPD povečalo mrežo podružnic in število članstva. Kasneje je bil častni predsednik organizacije. Pred drugo svetovno vojno je bil soustanovitelj in do leta 1941 predsednik Zveze planinskih društev Jugoslavije.

Njegov brat je bil slavist in planinec Josip Tominšek (1872–1954). S soprogo Elizo, roj. Wallner, je imel sina Stanka Tominška (1895–1961), pravnika in alpinista.