Galleria fotografica
Starša Franc Fortunat in Vera Fortunat, rojena Rutar, sta si ustvarila dom v hiši očetovih staršev v Zatolminu, kjer sta se jima kmalu pridružili hčerki Nives in Damjana. Damjana je osnovno šolo in gimnazijo obiskovala v Tolminu, nato pa študij nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1987 je diplomirala iz zgodovine (A) in sociologije (B) ter pridobila naziv profesorica zgodovine in sociologije. Leta 1997 je zaključila tudi magistrski študij zgodovine in pridobila naziv magistrica zgodovine.
Poklicno pot je začela novembra 1987 v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin, 24. decembra istega leta pa se je zaposlila na Zavodu SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani, kjer je leta 1988 opravila strokovni izpit. Od avgusta 1989 do oktobra 1995 je bila zaposlena na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici. Leta 1993 je pridobila strokovni naziv samostojna konservatorka.
Na pot muzealke je stopila novembra 1995 v Goriškem muzeju, kjer je do marca 2000 delovala v enoti Tolminska muzejska zbirka v Tolminu. Po ustanovitvi samostojnega javnega zavoda Tolminski muzej je bila od 25. februarja 2000 eno leto vršilka dolžnosti direktorice ter krajši čas tudi kustodinja zgodovinarka. Med letoma 2002 in 2023 je opravljala funkcijo direktorice Tolminskega muzeja, aprila 2023 pa je prevzela naloge kustodinje zgodovinarke.
Na področju muzealstva je leta 1999 pridobila strokovni naziv višja kustodinja, leta 2010 pa naziv muzejska svetnica.
Več mandatov je bila članica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije (2006–2013, 2021–2023). V letih 2012–2015 ter 2024–2026 je delovala kot članica izvršnega odbora Slovenskega muzejskega društva. Bila je tudi članica uprave Fundacije »Poti miru v Posočju« (2001–2011), Odbora za družbene dejavnosti Občine Tolmin (2006–2010), sveta Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici (1998–2003), sveta Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu (2014–2016), sveta Tolminskega muzeja (2024–2028) ter Upravnega odbora LAS Dolina Soče (2014–2020).
Veliko pozornosti je namenila raziskovanju in predstavljanju dediščine soške fronte v Zgornjem Posočju ter skrbi za njeno ohranjanje, kar je obravnavala tudi v svoji magistrski nalogi Materialne ostaline soške fronte (1996). Za zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina in urejanju vojaških pokopališč je leta 1998 prejela častno plaketo in znak avstrijskega Črnega križa. Leta 2005 ji je madžarsko obrambno ministrstvo podelilo zlati znak za prispevek k negovanju zgodovinskega spomina. Leta 2012 je na Češkem prejela visoko priznanje in zahvalo s spominskim križem češkega Črnega križa za posebne zasluge pri urejanju vojaških grobov in spomenikov ter ohranjanju spomina na padle vojake na soški fronti.
V Tolminskem muzeju je vodila večletni projekt Tolminsko mostišče, katerega rezultati so bili: odmevna razstava s katalogom Tolminsko mostišče. Ob 90. obletnici prvih bojev na Soči (2005), obsežni monografiji Tolminsko mostišče I in II (2005) ter knjiga Od Krna do Rombona (2007), ki jih je tudi uredila. V sodelovanju z Lovrom Galićem je zasnovala tudi bazo podatkov o 11.780 znanih in neznanih padlih avstro-ogrskih vojakih (po stanju iz leta 1918) na območju Zgornjega Posočja.
Veliko pozornosti je namenila tudi Spominski cerkvi sv. Duha v Javorci ter pomembno prispevala k pridobitvi Znaka evropske dediščine leta 2017 in promociji evropskih vrednot, ki jih cerkev simbolizira. Odmevna razstava Spominska cerkev sv. Duha v Javorci – Sto let »bazilike miru« je med letoma 2016 in 2022 gostovala v sedmih evropskih mestih: na Dunaju, v Beljaku, Gorici, Pragi, Reki, Idriji in Stični. Zaradi tega uspeha je bila leta 2016 izbrana za ime tedna na Valu 202, revija Onaplus pa jo je uvrstila med 50 žensk, ki so zaznamovale leto.
Njeno delo je bilo deležno tudi medijske pozornosti ob 300. obletnici velikega tolminskega punta – marca 2014 je bila izbrana za osebnost Primorske in nominirana za osebnost leta. V tem okviru je organizirala in pripravila razstavo stripa Tolminski punt 1713 / La rivolta dei Tolminotti 1713 italijanskega avtorja Remigia Gabellinija ter uredila tudi knjižno izdajo stripa.
Na mednarodnem področju je sodelovala že leta 2007, ko je vodila slovensko-češki razstavni projekt Soška fronta 1915–1917, pripravljen ob 90. obletnici bitk na Soči. Leta 2018 je v sodelovanju z italijansko organizacijo Associazione Giovane Europa v Tolminski muzej pripeljala razstavo Velika vojna v satirični kartografiji Evrope. Leta 2020 je skupaj z italijanskim raziskovalcem Morenom Baccichetom pripravila razstavo na prostem in katalog Nemške kostnice med Sočo in Piavo. V sodelovanju z Evropsko komisijo je v Tolminu organizirala in zasnovala tudi razstavo Znak evropske dediščine (ZED), ki je predstavila vse dotedanje nosilce tega priznanja.
Raziskovala je tudi zgodovino treh tolminskih grajskih stavb (grad Kozlov rob, patriarhov dvor na Doru in Coroninijevo graščino). Leta 2021 je bila soavtorica razstave Trije gradovi, tisoč zgodb in avtorica obsežnih člankov v istoimenskem zborniku.
Pomemben je tudi njen prispevek v okviru projekta Kozlov rob med preteklostjo in sedanjostjo (2024–2026), ki ga vodi Občina Tolmin, in v projektu razstave na gradu Kozlov rob.
Kulturna dediščina, varstvo in muzejstvo:
-
1993: Černilogar – Fortunat D., Bovške Kluže. Ljubljana: Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, str. 38, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 182.
-
1994: Černilogar – Fortunat D., Skrb za kulturno dediščino in njeno varovanje med 1. svetovno vojno – italijanski odnos do nje. Annales: anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, 4(5), str. 135-148.
-
1996: Černilogar – Fortunat D., Odnos Avstro-Ogrske do kulturne dediščine med prvo svetovno vojno. Annales: anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, 6(8), str. 311-324.
-
1997: Černilogar – Fortunat D., Muzej v Tolminu od prvih zametkov do nove podobe in moderne postavitve novih zbirk. Tolminski zbornik, 3, str. 21-34.
-
2010: Černilogar – Fortunat D., Tolminski muzej v času med dvema zbornikoma. Tolminski zbornik, 4, str. 225-240.
-
2020: Černilogar – Fortunat D., Sedem desetletij Tolminskega muzeja. Tolminski zbornik, 5, str. 495-412.
-
2025: Černilogar – Fortunat D., 30 let od ustanovitve občin Tolmin, Kobarid in Bovec v samostojni Sloveniji. Tolmin: Tolminski muzej.
Soška fronta, vojna dediščina in spominski projekti:
-
2005: Černilogar – Fortunat D., Tolminsko mostišče: ob 90-letnici prvih bojev na soški fronti: katalog ob razstavi Tolminskega muzeja. Tolmin: Tolminski muzej, str. 64
-
2013: Černilogar – Fortunat D., Tolmin in rodbina Coronini. V: Kofol, K. (ur.), Tolminska v času punta: zbornik ob 300-letnici tolminskega punta 1713-2013. Tolmin: Tolminski muzej, str. 15-32.
-
2013: Černilogar – Fortunat D., 300-letnica velikega tolminskega punta. Trinkov koledar za Beneške Slovence za leto 2013, str. 116-120.
-
2016: Černilogar – Fortunat D., Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci: Sto let “Bazilike miru”. Tolmin: Tolminski muzej, str. 14-49.
-
2017: Černilogar – Fortunat D., The dead are all on the same side: military cemeteries at the Isonzo front in the Soča Valley. V: Láník, J., Kykl, T. (ur.), Léta do pole okovaná 1914-1918, Praha: Ministerstvo obrany ČR, str. 453-460, 665, 684.
-
2020: Černilogar – Fortunat D., Baccichet, M., Nemške kostnice med Sočo in Piavo. Tolmin: Tolminski muzej, str. 42.
-
2020: Černilogar – Fortunat D., The Bovec blockade system : (Sperre Flitsch). V: Káplár, Z., Páli-Herczeg, Z. (ur.), Past and present of 19th-century fortifications built in central Europe, Budapest: MoD Military History Institute and Museum, str. 56-65.
Literatura in lokalna zgodovina:
-
2006/2007: Černilogar – Fortunat D., Simon Gregorčič i Ciril Kosmač: muzejske priče književnika uz Soču. Muzeologija, št. 43/44, str. 177-187.
-
2021: Černilogar – Fortunat D., Dante Alighieri v Tolminu, mit ali resnica. V: Mlinar, M. (ur.), Trije gradovi, tisoč zgodb, Tolmin: Tolminski muzej, str. 83-93.
-
2021: Černilogar – Fortunat D., Zgodovinska umestitev treh tolminskih grajskih stavb. V: Mlinar, M. (ur.), Trije gradovi, tisoč zgodb, Tolmin: Tolminski muzej, str. 10-29.
-
2024: Černilogar – Fortunat D. (avtor, fotograf), Simon Gregorčič, soški slavec: ob 180. obletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča (1844-1906). Tolmin: Tolminski muzej, str. 149.
-
2019: Černilogar – Fortunat D., Spomin na Narodno čitalnico v Tolminu je še živ. V: Kolenc, P. (ur.), Marušičev zbornik, Ljubljana: Založba ZRC, str. 249-262.
Razstave (izbrane kronološko):
-
1996: Avtorica občasne razstave Varovanje kulturne dediščine in soška fronta v Kobariškem muzeju.
-
2002: Soavtorica in vodja projekta postavitve razstave Izza somraka stoletij v trdnjavi Kluže.
-
2003: Soavtorica in vodja projekta stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju.
-
2005: Avtorica razstave in kataloga Tolminsko mostišče.
-
2006: Avtorica prenove stalne razstave rojstne hiše Simona Gregorčiča na Vrsnem.
-
2007: Avtorica slovenskega dela razstave Soška fronta 1915-1917 in kataloga.
-
2008: Soavtorica občasnih razstav Ob večni meji in Svetovna vojna 1914-1918 in Evropska unija v Plznu.
-
2010: Avtorica stalne razstave Zgodbe Stergulčeve hiše v Bovcu.
-
2014: Avtorica razstave in kataloga Vihar sovražen svet pretresa.
-
2016: Avtorica razstave Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci – Sto let “bazilike miru”.
-
2020: Soavtorica razstave in kataloga Nemške kostnice med Sočo in Piavo.
Strokovni nazivi in nagrade:
-
2010 – pridobila strokovni naziv muzejska svetnica,
-
2017 – Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke v letu 2016, najvišje stanovsko priznanje Slovenskega muzejskega društva, za posebne dosežke na področju slovenskega muzejstva,
-
2017 – priznanje Občine Tolmin za pomemben prispevek raziskovalnega dela k prepoznavnosti in ugledu občine na evropski ravni,
-
2019 – nagrada ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju za projekt Tolminskega muzeja Javorca.
Viri:
-
Blažetič, N. Posočje od nekdaj do včeraj, Primorske novice, 10. junij 2003, str. 13
-
Fortunat-Černilogar, D. (intervjuvanec). Damjana Fortunat Černilogar: Ubogа gmajna je uboga tudi danes. Delo de facto, april 2013, leto 2, št. 5, str. 12–19 (Blaž Močnik)
-
Močnik, B. »Slovenci smo bolje poznali rusko kapelico pod Vršičem kot pa našo Javorco«: pogovor z direktorico Tolminskega muzeja Damjano Fortunat Černilogar, v: Novi Matajur, št. 31, 5. 8. 2020, str. 7
-
Podberšič, R. Slovesnost za padle vojake na soški fronti, Družina, št. 36, 4. 9. 2005
-
Roš, K. Ženski pogled na vojno je drugačen, Delo, 24. 5. 2005, str. 6
-
Volarič, V. Varstvo kulturnih dobrin, Slovenec, 18. 6. 1996, str. 13
Ustni vir:
mag. Damjana Fortunat Černilogar