Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

FLORIAN, Karel

FLORIAN Karel
Foto: fototeka Gorenjskega muzeja

Galleria fotografica

Nato:
17. September 1809, Kranj, Slovenija
Morto:
januar 1877, Kranj, Slovenija
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Rodil se je očetu Karlu in materi Mariji Terpinc, sestri Fidelija Terpinca. Šolal se je na liceju v Ljubljani. Leta 1823 je obiskoval 2. gramatikalni razred in bil odličen.Še najbolj znan sošolec je bil sin ljubljanskega odvetnika Maksimilijana Wurzbacha, Jožef. Leta 1829 se je začel uvajati v Terpinčevo trgovsko in podjetniško dejavnost, ker je bil edini primerni naslednik. Leta 1932 je od strica Fidelija in deda Blaža Terpinca prevzel vse proizvodne obrate v Kranju. Mlin in žago na Lajhu od strica ter kocarijo in usnjarno z mlinom za ježice od deda. Leta 1939 je prodal usnjarno na Lajhu Karlu Pollaku iz Tržiča. Tovarna kocev je bila v tehničnem pogledu zastarela. Njen propad je pospešila še nova gorenjska železnica in po Florjanovi smrti je prenehala delovati.

Po letu 1842 je Florian v Savskem predmestju skupaj z Valentinom Pleiweisom in Matejem Erženom ustanovil “kosarno”, ki jo je občina leta 1847 začela uporabljati za nastanitev vojaštva.
V Kokrškem predmestju je podedoval posest, poznano pod imenom Florianova gilta. Obsegala je posamezna zemljišča (njive, travnike), Sodarjevo kajžo pri hujskem mostu in velik gospodarski kompleks s pristavo, ki je ležal med nekdanjo tovarno Semperit in mostom čez Kokro na današnji cesti Staneta Žagarja. Na tem posestvu je dal v prvi polovici 60. let zasaditi več kot 1000 murvinih dreves in nameraval gojiti sviloprejke.

Bil je tudi narodnozaveden meščan. V ozkem krogu zavednih kranjskih slovenskih meščanov, Prešernovih prijateljev in znancev so sestavili peticijo, ki jo je predložil Karel Florian kot zastopnik mesta Kranja 6. aprila 1848 na zadnjem zasedanju stanovskega deželnega zbora v Ljubljani, a ni prišla na dnevni red. Peticija je med drugim zahtevala mestno samoupravo, šolo v slovenskem jeziku, vključno s slovensko univerzo in podržavljenje cerkvenega premoženja.

Fonti e letteratura

N. Budna Kodrič: Blaž Terpinc, kranjski meščan in trgovec, Kranjski zbornik 2005, str. 381-392
J. Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 294 in 356

Autore/autrice della voce: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 8. 3. 2011 | Ultima modifica: 16. 4. 2020
Miran Lola Božič. FLORIAN, Karel. (1809-1877). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/florian-karel/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 8. 6. 2012

VOZEL, Marija

23. December 1905
Učiteljica, ki je službovala v Šmartnem pri Litiji, Veliki Kostrevnici, Javorju in Litiji.
Data di inserimento: 15. 12. 2019

TORKAR, Matija

17. February 1832–29. March 1902
R. 17. febr. 1832 v Zasipu pri Bledu, u. 29. mar. 1902 na Raki na Dolenjskem. Po končani gimnaziji in bogoslovju v Ljubljani je bil l. 1855 ordini...
Data di inserimento: 1. 2. 2011

POGAČAR, Leopold

Ima status veterana vojne za Slovenijo. Oktobra 2006 je bil prvič izvoljen za župana občine Žirovnica.