Ferdo KRAVANJA

Po smrti očeta je Ferdo Kravanja že kot otrok prevzel delno skrb za domačo kmetijo (po domače pri Skalarju), po osnovni šoli pa se je, tako kot njegovi trije bratje in tri sestre, priložnostno zaposloval na širšem Bovškem. Ferdo Kravanja je z odraščanjem postajal vse bolj odločen protifašist, postal je aktiven član organizacije Tigr (sodeloval pri produciranju antifašističnega tiska, se uril v streljanju ipd.). Na služenju vojaškega roka v Rimu v letih 1933-34 se je izučil za radiotelegrafista. Sodeloval je pri nastajanju organizacije Rdeča pomoč. Da bi se izognil ponovnemu služenju vojaščine leta 1935, je emigriral v takratno Jugoslavijo, na Jesenice, kjer se je zaposlil pri Slogradu. S sodelavci v organizaciji Tigr je organiziral atentat na B. Mussolinija, ki pa ni bil izvršen. V intervenciji nemške in italijanske vlade je bil Ferdo aretiran; zaporno kazen je prestajal v Nišu, od koder je pobegnil v Slovenijo leta 1941. Najprej se je skupaj s sobežniki skrival v bunkerju na Ribniškem, kasneje pa na Mali gori, kjer so jih 13. maja 1941 napadli italijanski vojaki. Ferdo je bil obstreljen in ujet, vendar se je izdajal za Srba, zato je bil iz kočevske bolnišnice premeščen v ljubljansko, od koder so ga rešili pristaši OF-ja. Do maja 1942 se je skrival v Ljubljani, nato pa se pridružil partizanom; dobil je partizanski naziv Peter Skalar. Do spomladi naslednjega leta je bil skupaj s Francem Šavlijem vodilni agitator in aktivist OF Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Nad planino Golobar nad Bovcem je Ferdo Kravanja namestil prvo ciklostilno tehniko, ki je pomenila začetek tehnike Krn. Postal je skretar za OK KPS za zahodno Primorsko. Med potovanjem iz Benečije na Lokve je bil ustreljen v zaselku Paljevo pri Desklah.
Ferdu Kravanju je bilo odkritih več spominskih plošč (v Paljevem, na Jesenicah, v Čezsoči), Po Petru Skalarju pa se imenuje planinski dom na Kaninu ter ulici v Desklah in Tolminu.