FEIGEL, Miklavž

Že od osnovnošolskih let dalje je bil aktiven na mnogih področjih: bil je tabornik, več let prizadeven prostovoljni knjižničar v ljudski knjižnici v Ajdovščini (knjižnica še vedno hrani njegov »katalog« oz. popis knjižnega gradiva po stroki), član modelarskega krožka, amaterski fotograf, pevec in član lokavške pihalne godbe, ljubiteljski astronom … Mamina pripoved o tem, kako je doživela padec meteorita med bivanjem na Otlici, ga je zaznamovala za vse življenje. Vzbudila mu je zanimanje za astronomijo in geologijo.
Po končani višji gimnaziji se je zaposlil v kadrovski službi v Fructalu, po odsluženem vojaškem roku pa se je odločil za študij geologije v Ljubljani in leta 1970 diplomiral z diplomsko nalogo Tektonika Šmarne gore. Zaposlil se je na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu. Leta 1973 je v okviru Unescovega projekta Študije seizmičnosti balkanske regije skupaj z dr. Arsovskim v Skopju izdal monografijo Neotektonika SR Slovenije. Po poroki pa je leta 1974 sprejel službo tehnologa v cementarni v Anhovem, kjer je delal do upokojitve. Leta 1978 je svoje obširno znanje s področja seizmologije ob proučevanju številnih virov vse od leta 1483 dalje zbral v obširnem delu Veliki potres leta 1511 v Sloveniji in Furlaniji. Žal je delo ostalo v rokopisu.
Že v gimnazijskih letih se je ukvarjal tudi z risbo in karikaturo in v takratnih časopisih (Pavliha, Tedenska tribuna, Delo …) karikature tudi objavljal. Leta 1959 je sodeloval na razstavi Mladih potov v Ljubljani. Njegov risarski talent se je izkazal tudi pri študiju na vajah iz peleontologije. Leta 1969 je razstavljal v Ajdovščini in na trienalu sodobne jugoslovanske risbe v Somboru. Preizkušal se je tudi v grafični tehniki. Bil je odličen risar, ilustrator in grafik.
Bil je človek mnogih talentov in mnogih zanimanj. Kot statist je sodeloval pri snemanju uvodnih prizorov filma »Tistega lepega dne«. Že od otroških let si je vestno zapisoval razne zgodbe, ki jih je slišal od starejših Ajdovcev, in jih strnil v literarno besedilo Pobrajdovci in Kalaburci. Tudi to je ostalo v rokopisu. Vestno je iskal sledi za padlim meteoritom in tako navezal stike s Prirodoslovnim muzejem v Ljubljani in obudil zanimanje za še enega ajdovskega zbiratelja, Antona Bianchija. Kot vesten zbiratelj je skrbno hranil najrazličnejše fotografije, zapise iz različnih časopisov, knjige, dokumente, predmete. Žal je bil del njegovega bogatega arhiva med požarom domače hiše poškodavan. Društvu zbiralcev je uspelo, da so še uporabno zapuščino rešili in predali Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici.
Junija 2019 je Društvo zbiralcev Ajdovščina – Nova Gorica pripravilo razstavo MIKLAVŽ FEIGEL – SKRITI AJDOVSKI TALENT.