FEGEŠ, Jože

Osnovno šolo je obiskoval v Veliki Nedelji, nato pa se vpisal na obrtno šolo za električarje in kasneje še na triletno Industrijsko šolo kemične stroke Ruše. Šolanje je nadaljeval na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, nato pa se vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, smer kemija, kjer je leta 1964 tudi diplomiral. Na Visoki tehniški šoli na Dunaju je leta 1970 pridobil še naziv doktor tehničnih znanosti.

Vzporedno s šolanjem je tudi delal. Leto dni je bil zaposlen v Tovarni dušika Ruše, nato pa se preselil v Ljubljano in se kot tehnični delavec zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan (1952), nato pa še na Metalurškem inštitutu v Ljubljani kot vodja laboratorija (1957). Po diplomi je pričel delati na Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča na oddelku za anorgansko analizo. Med letoma 1972 in 1973 je bil pomočnik direktorja, leta 1974 pa postal direktor Kemijskega inštituta in to funkcijo opravljal do leta 1982. V času vodenja inštituta je podprl vpeljavo novih raziskovanj na področju NMR-spektroskopije (1972), nabavljen je bil tudi prvi računalnik z vso potrebno opremo, s svojim posebnim čutom za kulturo pa je prispeval k vpeljavi galerijske dejavnosti, ki ima še danes pomembno vlogo na inštitutu. Leta 1982 je prevzel novo obveznost in postal član kolektivnega poslovodnega organa Sestavljene organizacije združenega dela (SOZD) Kemija v Ljubljani za področje raziskav in razvoja. Leta 1987 je nato postal direktor Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani in to funkcijo opravljal do smrti (1988).

Dr. Fegeš je bil izjemno aktiven tako na poklicnem kot na družbenopolitičnem področju. Bil je predsednik Skupščine občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana Vič – Rudnik, predsednik zveze raziskovalnih organizacij Slovenije in predsednik Odbora za družbenoekonomske odnose in plan pri Raziskovalni skupnosti Slovenije (RSS). Bil je tudi član sveta za znanost pri Mestnem komiteju Socialistične zveze delovnega ljudstva (MK SZDL) Ljubljana in član komisije za idejna vprašanja znanosti pri Centralnem komiteju Zveze komunistov (CK ZK) Slovenija. Deloval je tudi v občinskem svetu za družbenoekonomske odnose ter dva mandata vodil skupščinsko komisijo za odnose z verskimi skupnostmi. Sodeloval je tudi v različnih področnih in občinskih raziskovalnih skupnostih ter njihovih organih.

Bil je tudi eden najaktivnejših članov odbora in soorganizatorjev posvetovanj Slovenskega kemijskega društva. S svojim mirnim, vestnim in odločnim načinom vodenja je aktivno prispeval k razvoju kemije na Slovenskem.

Od leta 1986 je častni član Kemijskega inštituta (od 1986).