Pri devetih letih, ko je njegova družina pobegnila pred italijansko okupacijo, se je iz rodnega Prema preselil v Ljubljano. Po končani gimnaziji je študij slavistike, romanistike in umetnostne zgodovine leta 1938 končal na Univerzi v Ljubljani. Študij umetnostne zgodovine je nadaljeval v Firencah, slavistike pa v Pragi, vendar študija zaradi začetka vojne ni dokončal. Najprej se je zaposlil kot profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil kot predavatelj in tajnik, kmalu pa tudi kot prevajalec in urednik gledališkega lista na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Kasneje se je zaposlil v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij in pri Gradbenem vestniku.
Svoje lirske pesmi je objavljal v predvojni in povojni Sodobnosti in v drugih literarnih revijah. Z objavami v revijah si je pridobil ugled nadarjenega mladega pesnika. Svojo prvo pesniško zbirko Knjiga lirike je javnosti predstavil šele leta 1947. Leta 1975 je za svojo četrto pesniško zbirko z naslovom Minuta tišine prejel nagrado Prešernovega sklada. Mnoge pesmi so bile prevedene v italijanščino, češčino in srbohrvaščino. Pisal je tudi eseje, ter veliko prevajal kulturno zgodovinska, biografska in leposlovna dela iz francoskega, nemškega, italijanskega, češkega, srbskega in hrvaškega jezika (preko 70 naslovov).
Knjiga lirike, 1947,
Pesniški list, 1973,
Teme in variacije, 1973,
Minuta tišine, 1974,
Beli galeb, 1974,
Osebnosti –dela – ideje, 1976.
Primorski slovenski bibliografski leksikon. Snopič 4. Gorica, 1977, str.347-348.
Kolšek, P. Vojna mu je presekala pot. Delo, 28. okt. 2014, leto 56, št. 251, str. 15.
Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996, str. 91.