Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

FAJFAR, Tone

FAJFAR Tone (Gašper)
Foto: osebni arhiv

Galleria fotografica

Nato:
20. February 1913, Spodnji Brnik
Morto:
12. December 1981, Ljubljana
Pseudonimo:
Gašper
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Lessico:

Najprej je končal nižjo gimnazijo nato pa se je v grafični šoli izučil za tipografa. Prvo zaposlitev je dobil v tiskarni v Kranju. S krščanskosocialističnim gibanjem se je seznanil med delom v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, v stavbi, kjer je od leta 1997 Pravna fakulteta. Postal je njegov aktivist in leta 1936 tajnik načelstva Jugoslovanske strokovne zveze (JSZ) v Ljubljani.
Pomembno je vplival na pisanje Delavske pravice in leta 1939 postal njen urednik. Bil je eden od tistih krščanskih socialistov, ki se je prizadeval za neodvisnost sindikalnega gibanja od vodstva klerikalne stranke in za sodelovanje s komunisti. Deloval je tudi v grafični organizaciji. V času krize ljudske fronte (1939-1940) si je prizadeval za zmerno pisanje Delavske pravice in poskušal razumeti politiko Sovjetske zveze. S pooblastilom vodstva JSZ je poleti 1940 navezal politične stike s Komunistično partijo Slovenije (KPS).

Na ustanovnem sestanku Protiimperialistične fronte (poznejše Osvobodilne fronte) 26. aprila 1941 v Vidmarjevi hiši pod Rožnikom v Ljubljani so ga izbrali v njen izvršni odbor in njegov sekretariat. Sodeloval je na vseh plenumih OF leta 1941 v Ljubljani in imel velike zasluge pri pridobivanju krščanskosocialističnega delavstva v OF. Od septembra 1941 je živel v ilegali v Ljubljani, spomladi 1942 pa je odšel v partizane v Suho krajino. Najprej je bil v Narodnoosvobodilnem svetu poverjenik za prehrano. Po naročilu izvršnega odbora OF je jeseni 1942 sestavil teze za organizacijo Delavske enotnosti (DE), ki sta jih v imenu krščanskih socialistov podpisala z Edvardom Kocbekom, v imenu komunistov pa Boris Kidrič in Ivan Maček. Ob ustanovitvi DE 7. 11. 1942 je v Ljubljani postal član njenega glavnega odbora. Zaupano mu je bilo urejanje njenega glasila Delavska enotnost. Ob E. Kocbeku in M. Breclju je bil avtor 6. okrožnice aktivistom krščanske skupine v OF januarja 1943 o razvoju gibanja krščanskih socialistov do vstopa v OF ter njihovem mestu in vlogi v njej. Konec februarja je skupaj s Kocbekom in Brecljem podpisal v imenu krščansko socialistične skupine Dolomitsko izjavo ustanovnih skupin OF. Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju ga je 3.10.1943 izvolil za člana predsedstva SNOO. Novembra 1943 se je udeležil 2. zasedanja Avnoja v Jajcu (Bosna) in bil izbran v njegovo predsedstvo.  Od jeseni 1944 je delal v Beogradu. Sodeloval je pri ustanavljanju Jugoslovanskih enotnih sindikatov in Delavske enotnosti. Januarja 1945 delegat na ustanovni konferenci Enotnih sindikatov Jugoslavije. Od februarja do aprila 1945 je bil član jugoslovanske delegacije na mednarodni sindikalni konferenci v Londonu.

Po osvoboditvi izpod nemškega okupatorja je postal 5. maja 1945 minister za gozdarstvo v slovenski Narodni vladi. Leta 1946 je tudi formalno vstopil v Komunistično partijo Slovenije. V letih 1959-68 je bil član centralnega komiteja KPS. Sedemnajst let je opravljal ministrske funkcije v ministrstvih za trgovino in preskrbo, za delo, lesno industrijo, zdravstvo in socialno politiko. Bil je tudi predsednik zvezne obrtne zbornice. V letih 1946-58 je bil poslanec zvezne in v letih 1963-67 slovenske republiške skupščine. Ves čas je bil član najvišjega telesa OF in SZDL, v katero se je OF preimenovala aprila 1953. Bil je član najvišjih zveznih in republiških vodstev SZDL in član Sveta federacije vse do svoje smrti.

Bil je med ustanovitelji Prešernove družbe. Bil je dolgoletni urednik Obzornika in Ljudske knjige. V publicistiki se je posvečal predvsem zgodovinskim vprašanjem o vlogi slovenskih krščanskih socialistov v OF. Za zgodovinopisje sta pomembna dva njegova diskusijska prispevka na srečanjih o OF in KPS v letih 1966 in 1967. V knjigi Odločitev je objavil svoje spomine in partizanski dnevnik. Leta 1975 je sodeloval v zavračanju Kocbekovih mnenj.

Odločitev : spomini in partizanski dnevnik, 1966, 1979, 1981
Delavska enotnost : ponatis prvih letnikov, ki so izhajali v letih osvobodilne vojne in ljudske revolucije, 1954 (urednik)

Je nosilec partizanske spomenice, reda narodne osvoboditve, reda republike z zlatim vencem in drugih visokih državnih odlikovanj.

Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 236
B. Godeša: Tone Fajfar in njegov pogled na Osvobodilno fronto, Odpor 1941 : zbornik s posveta ob 60. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda 2001, str. 271-273
J. Prunk: Fajfar, Tone, Enciklopedija Slovenije 1989,zv. 3: Eg-Hab, Str. 75-76
F. Jurnah: Fajfar Tone, minister za gospodarstvo v prvi narodni vladi Slovenije, Kranjski zbornik 1985, str. 167
J. Prunk: Fajfar Tone (1913-1981),Teorija in praksa 1982, št. 2, str. 248-253
D. Nećak: Tone Fajfar, Odločitev, Spomini in partizanski dnevnik, 2. dopolnjena izd.,Ljubljana 1981, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja1982, št. 1/2, str. 288-290
M. Brecelj: Umrl je Tone Fajfar, Delo1981,št.289 [188!] (14.XII.), str.1
D. Dolenc: Tone Fajfar: “Glavni junak je bilo slovensko ljudstvo” , Glas 1981, št.92 (27.XI.), str.7
F. Kimovec: Tone Fajfar – partizan Gašper : in memoriam, Naši razgledi 1981, št.24 (25.XII.), str.706
Umrl je pisec “Odločitve”, TV-15 naš tovariš 1981, št.50 (17.XII.), str.6
M. Ribičič: Živa zapuščina : iz besede na pogrebni slovesnosti za Tonetom Fajfarjem,Dnevnik 1981, št.341 (16.XII.), str.2
M. Ribičič, I. Potrč: Odlikoval ga je idealen posluh za moč in širino vseljudskega gibanja, Delo1081, št.290 (16.XII.), str.2
F. Šetinc: Rasel je z delavskim gibanjem, zanj živel, in temu podrejal tudi sebe, svoje življenje , Delo 1981, št.289 (15.XII.), str.6
Tone Fajfar, Kmečki glas 1981, št.51 (16.XII.), str.1
Tone Fajfar : v spomin, Komunist : glasilo ZK Jugoslavije in ZK Slovenije 1981, št.50 (18.XII.), str.23
Tone Fajfar : v spomin, Dnevnik 1981, št.339 (14.XII.), str.2
Tone Fajfar-Gašper, Delavska enotnost : časopis slovenskih delavcev : glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije 1981, št.50 (17.XII.), str.2
Tone Fajfar (1913-1981), Mladina 1981,št.50 (17.XII.), str.7.
Umrl je Tone Fajfar, Glas 1981, št.96 (15.XII.), str.1
Umrl je Tone Fajfar, Slovenski vestnik : tednik za Slovensko Koroško 1981, št.51 (18.XII.), str.1
Umrl Tone Fajfar, Večer 1981, št.288 (14.XII.), str.16
V Ljubljani včeraj umrl Tone Fajfar, Primorski dnevnik1981, št.294 (13.XII.), str.1
Zgodovinsko potrjena odločitev : v spomin Tonetu Fajfarju-Gašperju, Dnevnik 1981, št.345 (20.XII.), str.5
F. Šetinc: Fajfar, Tone: Enciklopedija Jugoslavije, 3. zvezek, Zagreb 1958, str. 284

Autore/autrice della voce: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 24. 5. 2011 | Ultima modifica: 2. 9. 2020
Miran Lola Božič. FAJFAR, Tone. (1913-1981). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 12. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/fajfar-tone-gasper/
Segnala un errore