FABIAN, Viktor

Rodil se je kot drugi od petih otrok v železničarski družini. Družina se je večkrat selila, med prvo svetovno vojno so se zaradi fronte umaknili iz Gorice. Osnovno šolo je obiskoval v Gorici in Dravogradu, gimnazijo pa v Mariboru in Ljubljani, kjer je leta 1925 maturiral. Študij je končal na ljubljanski univerzi. Tu se je vpisal na študij naravoslovja (biologija) in medicine, kjer je poslušal predavanja samo dve leti.

Po diplomi je bil nekaj let asistent za zoologijo pri dr. Jovanu Hadžiju, nato pa je delal na oddelku za rastlinske bolezni na Kmetijski poskusni postaji v Mariboru, kjer je opravil specializacijo iz fitopatologije. V tem času je objavil dve obširnejši znanstveni deli Mahovi Slovenije in Lyrioformni organi pajkovcev, ki temeljita na obsežnem raziskovalnem in terenskem delu. V letih 1933 in 1935 je v reviji Sadjar in vrtnar objavil več prispevkov o boleznih in škodljivcih v sadjarstvu in vinogradništvu.

Nato je pričel službovati kot profesor, najprej na poljanski gimnaziji v Ljubljani, zatem v Murski Soboti, leta 1937 pa je prišel v Novo mesto, kjer je na gimnaziji poučeval biologijo in kemijo do leta 1940. Tik pred vojno je učil v Kočevju, nato pa se je vrnil v Novo mesto, kjer je pomagal organizirati ilegalno gimnazijo. Leta 1942 je bil poslan v italijansko internacijo, kasneje je bil še v nemških taboriščih. Od leta 1945 do upokojitve leta 1971 je ponovno poučeval naravoslovne predmete na gimnaziji v Novem mestu, kjer je tri desetletja vodil naravoslovni krožek, skrbel pa je tudi za geološko zbirko mineralov, kamnin in fosilov, ki jo je na gimnaziji med prvimi urejal profesor, naravoslovec in geolog Ferdinand Seidl.

Svoje znanje je nenehno izpopolnjeval in ves čas spremljal najnovejše izsledke bioloških in kemijskih ved. V prostem času je bil alpinist in jamar, leta 1962 je bil med ustanovnimi član Jamarskega kluba Novo mesto. Ukvarjal se je tudi s slikarstvom, fotografijo, planinarjenjem ter petjem in že kot študent pel v Akademskem pevskem zboru Franceta Marolta.