DOLINŠEK, Marjan

Marjan Dolinšek, maketar, modelni mizar, oblikovalec kovin in muzealec je bil devetintrideset let (od leta 1950 do leta 1989) zaposlen kot izdelovalec maket v nekdanjem Tehniškem muzeju Železarne Jesenice. V tem času je izdelal več kot petdeset maket številnih metalurških in drugih objektov in naprav. Številne makete krajev, objektov in naprav, ki ohranjajo spomin na izginulo dediščino v Sloveniji, še vedno razveseljujejo številne obiskovalce muzejev in drugih institucij.

Rodil se je 5. septembra 1928 kot tretji sin delavske družine na Jesenicah. Osnovno, meščansko kot tudi vajeniško šolo je obiskoval v rodnem mestu. Po končanem tretjem razredu meščanske šole je bil po opravljenem sprejemnem izpitu, sprejet v vajeniško šolo takratne Kranjske industrijske šole (KID). Izučil naj bi se za modelnega mizarja. Kmalu ga je zaradi nadarjenosti vodstvo šole poslalo v šolo za umetno obrt v Celovec, kjer je bil oktobra 1943 sprejet na oddelek za bakrokovaštvo. Eno leto je preživel v internatu, ko pa so šolo zaradi vojnih razmer preselili v Salzburg, se je leta 1944 vrnil na Jesenice, kjer je nadaljeval šolanje v vajeniški šoli na oddelku za gradbene mizarje. Po zaključeni šoli in odsluženem vojaškem roku se je leta 1949 zaposlil na gradbenem oddelku v železarni Jesenice.

Prav v tem času so v železarni ustanovili pripravljalni odbor za zbiranje železarske dediščine. Poimenovali so ga Zbirni urad in vanj povabili tudi Marjana Dolinška, ker se je poleg rednega dela v železarni ukvarjal tudi z izdelovanjem maket. Kmalu so zbrali toliko starih predmetov, da so jih 1. maja 1951 lahko razstavili v prostorih takratne osnovne šole. Marjanu Dolinšku so takrat zaupali izdelavo maket, s katerimi so predstavili načine oglarjenja in tovorjenja železarskih izdelkov (v manjšem merilu), ter maketo vetrne peči v naravni velikosti.

Leta 1954 je svoje prostore dobila maketarska delavnica v Ruardovi graščini na Stari Savi, kjer je imel svoj sedež in razstavne prostore Tehniški muzej Železarne Jesenice. V njej je Marjan Dolinšek načrtoval in izdeloval makete vse do leta 1989, ko se je upokojil. V tem času je izdelal makete:
• krajev in naselij (mesto Jesenice leta 1972, naselje počitniške kolonije v Biogradu na morju, stanovanjsko naselje “osmerčkov” Podmežaklo, stanovanjsko naselje na Plavžu, fužinska naselja na Stari Savi, v Trebežu na Javorniku in Spodnji Radovni, vas Kropa v 19. stol., naselje ob Cerkniškem jezeru);
• kulturnih ustanov in spomenikov (delavski dom pri Jelenu na Savi, spomenik partizanske borbe na Goreljku na Pokljuki, belogardistična postojanka s cerkvijo na sv. Urhu, ljubljanska operna hiša);
• železarski in fužinski obratov (plavž, martinarna in valjarna na Savi , plavža na Stari Savi in v Trebežu na Javorniku, valjarna Bluming – Štekel v Železarni Jesenice, jeklarna v Libiji, Jeklarna 2 na Koroški Beli);
• dvorcev in graščin (Zoisova graščina v Trebežu na Slovenskem Javorniku, Kosova graščina na Murovi na Jesenicah);
• cerkev (cerkev Marijinega Vnebovzetja na Stari Savi, notranjost župnijske cerkve sv. Lenarta na Jesenicah);
• planinskih in drugih koč (Kadilnikova in Spodnja koča na Golici, bivaka I in II, Skalaški koči na Rožci in Voglu, prva Vodnikova koča na Velem polju, partizanska ambulanta D na Mežakli);
• ladij in drugih plovill ter prevoznih sredstev (ladja Santa Marija Krištofa Kolumba, čoln Pasara za Elan, poštna kočija iz 19. stol.);
• strojnih naprav in industrijskih obratov (žičnica Lamberta pl. Pantza z Begunjščice, maketa oglarskega naselja, potisna peč (Custodis) v valjarni Železarne Jesenice na Javorniku, žage v Tržiču, na Rečici pri Bledu, v Ilirski Bistrici in velika žaga Troples – Slovenijales v Kopru);
• poljedelskih orodij in lovskih naprav (Resslov plug, opazovalnice lovišč in krmilnice za jelenjad in srnjad);
• Pivovarne Union v Ljubljani v 19. stol.

V svojih spominih je Marjan Dolinšek zapisal: “Delo maketarja ni prav nič lahek poklic, če lahko sploh rečemo, da je to poklic. Znati moraš mnogo več kot je to običajno. Imeti moraš mnogo smisla za opazovanje narave, poznati obdelavo in uporabo materialov, barvati, oblikovati (ročno kot strojno) les, kovino, pločevino in v zadnjem času tudi plastiko.”