Končala je nižjo gimnazijo v Lendavi in učiteljišče v Mariboru. Kot učiteljica po dekretu je leto dni službovala na osnovni šoli v Stogovcih, kjer je med drugim pisala tudi kroniko kraja. Študij je nadaljevala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, smer defektologija. Po enoletni praksi v Mariboru je leta 1956 v Gornji Radgoni postala ravnateljica prve šole za učence s posebnimi potrebami v Pomurju. To funkcijo je z vmesnimi prekinitvami zaradi dodatnega študija opravljala vse do upokojitve. Diplomirala je še na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani in na Visoki šoli za defektologijo v Zagrebu. V letih službovanja je trud za duševno prizadete razširila na različne ravni, od najmlajših do odraslih, ki so potrebovali oskrbo. Zaslužna je tudi za razvoj posebnega šolstva drugod v Pomurju. V okviru Zavoda za šolstvo je bila osem let svetovalka za posebne šole v Pomurju.
Dogodke, ki so jo spremljali skozi šolsko službo ter izkušnje svoje stroke je skrbno beležila in jih izdala v več knjigah. Za učence posebnih šol in nižjih razredov osnovnih šol je napisala še tri zbirke zgodbic, prilagojene njihovi ravni razumevanja. Leta 2005 pa je v knjigi zbrala pričevanja, spomine in druge vire o teologu dr. Antonu Trstenjaku, saj je tudi sama živela v Rodmošcih, njegovem rojstnem kraju. Večino svojih knjig je izdala v samozaložbi.
Junija leta 2022 je Pomurski muzej Murska Sobota v sodelovanju z Art Klubom 7 Gornja Radgona v Špitalu pripravil razstavo o življenju in delu častne občanke Gornje Radgone. Posebnost razstave so bile šahovske garniture, ki jih je zbirala skozi svoje življenje.
Spominsko-dokumentarna dela:
Leto upanja in ljubezni: iz dnevnika mlade učiteljice. Ljubljana: Enotnost, 1995.
Imeli bomo šolo. Gornja Radgona: Osnovna šola Janka Šlebingerja, 1996.
Stara hiža. Gornja Radgona: samozaložba, 1997.
Vrtec med goricami: petdeset let otroškega varstva na Janževem Vrhu. Rodmošci: samozaložba, 1999.
Oj, hišica očetova: prispevek k življenjepisu dr. Antona Trstenjaka. Gornja Radgona: samozaložba, 2005.
Proza za otroke:
Nimam časa. Rodmošci: samozaložba, 1997.
Mokro morje: kratka proza. Rodmošci: samozaložba, 1999.
Malo poredni otroci. Rodmošci: samozaložba, 2001.
Z najvišjimi priznanji je bila odlikovana že v Jugoslaviji, med drugim z Žagarjevo nagrado za prispevek šolstvu, v samostojni Sloveniji pa je prejela Nagrado dr. Antona Trstenjaka za knjigo o njegovem življenju. Leta 2009 je postala častna občanka Občine Gornja Radgona.
Prlekija-on.net (citirano 22. maj 2017)
Tancer, M. Cilka Dimec Žerdin – pobudnica in usmerjevalka posebnega šolstva v Pomurju: ob osemdesetem življenjskem jubileju. Šolska kronika, 2011, let. 20, št. 1-2, str. 155 – 157.
Bakal, O. Poslovila se je častna občanka Gornje Radgone Cilka Dimec Žerdin. Prepih, 2017 (1. junij), let. 23, št. 542, str. 15.
hajdinjak, M. Pionirka specialnega šolstva in strastna šahistka: življenje in delo Cilke Dimec Žerdin. Vestnik (2022, 23. jun.), let. 74, št. 25, str. 8 – 9.