Študiral na novo nastali Akademiji za likovno umetnost v klasičnem in kozmopolitskem duhu pri prof. Frančišku Smerduju v Ljubljani. Med zgodnja dela velja omeniti doprsni kip Josipa Broza Tita v Ljubljani, doprsni kip škofa Petra Pavla Vergerija v Kopru in kip padlim mornarjem v Izoli. Leta 1956 je dokončno zapustil rodni Koper in se zatekel v Trst, kjer so nastale Kopalke in Plavalke, risbe s tušem. Na Beneškem bienalu je razstavil bronast kip, ki ga je odkupil tržaški muzej Revoltella. V Rim se je preselil leta 1959. Leta 1964 je skupaj z De Chiricom, De Pisisom in Guttusom predstavljal italijanske umetnike na skupinski razstavi v World House v New Yorku. Leta 1966 je ustvaril dela v Rimu za italijanski olimpijski komite in stadion v kraju Lecce, leta 1968 je deloval v Assisiju, 1969 v Potenzi in leta 1971 spet v Rimu (Biblioteca Nazionale Centrale). Njegova dela se nahajajo tudi v Kopru: Babudrov doprsni kip na italijanski gimnaziji Gian Rinaldo Carli in spomenik bojevnikom v Pokrajinskem muzeju. Bil je profesor likovne umetnosti na akademiji v Iowa City v ZDA leta 1973 in na mednarodni akademiji v Salzburgu v letih 1979-80.
Z ženo Lio počiva na tržaškem pokopališču. Na njegovo izrecno željo je postavljen napis: »Pustite, da se mačke igrajo na najinem grobu. Vedno sva jih ljubila za časa življenja«.
PERFETTI, R.: Oreste Dequel, Roma 1991.