Leta 1927 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1936 je prav tam dosegel doktorat iz slavistike. Disertacijo je naslovil Reymontovi kmetje v luči književne kritike. Med leti 1939-45 je bil urednik Doma in sveta. Med leti 1933-45 je bil urednik kulturne rubrike v Slovencu.
Pisal je pesmi, kritike, preglede, veliko je prevajal. Prevajal je predvsem iz slovanske literature (Puškin, Macha, Mickiewicz, Kasprowicz idr.). Po smrti Fr. Balantiča je njegove pesmi uredil, napisal spremno besedo in jih leta 1944 izdal pod naslovoma V ognju groze plapolam in Venec. Po končani drugi vojni je leta 1945 emigriral v Argentino. Tam je izdal več pesnitev in pesniških zbirk. V emigraciji je urednikoval ter pisal članke, prozo in poezijo ter se ukvarjal z uredniškim delom. Med izseljenci je organiziral kulturno delo. Leta 1954 je postal podpredsednik Slovenske katoliške akcije. Po njenem razkolu je leta 1969 postal predsednik. Leta 1979 pa so mu podelili naziv častnega predsednika. Na podružnici ukrajinske katoliške univerze papeža Klimenta v Buenos Airesu je predaval o slovenski literaturi. Posmrtno je izšel izbor iz njegovih pisem družini v domovini, ki ga spremlja izbor že objavljene proze in poezije.
Fr.Balantič:V ognju groze plapolam, 1944 (urednik)
Fr. Balantič: Venec, 1944 (urednik)
Velika črna maša za pobite Slovence, 1949
Poljub, 1951
Mariji, 1954
V emigraciji je uredil dela I. Preglja, F. Balantiča in S. Majcna
Dante: Pekel, 1959 (prevod)
Žalost zmagoslavja, 1970 (antologija poljske medvojne lirike; prevajalec, urednik)
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, Ljubljana 1988
