DE CASTRO, Diego

Diego de Castro se je rodil v starodavni plemiški družini v Piranu, očetu Domenicu, cenjenemu učitelju in materi Anni Gabrielli. Osnovno šolo je obiskoval v Piranu in nato v Savudriji, gimnazijo v Trstu, kjer je maturiral leta 1925. Nato se je vpisal na Univerzo v Rimu, kjer je diplomiral z odliko leta 1929, postal asistent statistika profesorja Rodolfa Beninija. Poučeval je na številnih univerzah, vključno v Messini in Neaplju. Leta 1938 je bil med ustanovitelji Inštituta za statistiko na univerzi v Torinu, kjer je poučeval 32 let. Leta 1946 mu je italijanska vlada podelila misijo povezano z mirovno pogodbo v Parizu glede razmejitve med Italijo in Jugoslavijo, določitev ti. vzhodne meje Italije. Je med največjimi poznavalci tržaškega vprašanja, avtor poglavitnega dela La questione di Trieste. V povojnem času je delal v Veliki Britaniji in ZDA, kjer je postal član Kraljevega statističnega društva v Londonu. Od julija 1952 do aprila 1954 je bil diplomatski predstavnik Italije v zavezniški vojaški upravi v Trstu in politični svetovalec generala Wintertona, poveljnika anglo-ameriškega območja. Objavljal je v številnih časopisih in revijah, Il Giornale di Trieste, Il Piccolo di Trieste in La Stampa, kjer je med leti 1948-1981 prispeval 1.500 člankov.

Z oporoko je zapustil rodnemu Piranu lastno knjižnico v obsegu 4.200 knjig in ok. 10.000 zvezkov serijskih publikacij, povečini statistične letopise in znanstvene revije iz področja statistike. Upokojil se je leta 1982, po več kot 50 letih poučevanja, in naslednje leto ga je takratni italijanski predsednik Sandro Pertini imenoval za zaslužnega profesorja. Leta 1997 ga je Inštitut za zgodovino italijanskega prosvetljenstva imenovala za častnega člana odbora v Trstu in Gorici.

Umrl je v visoki starosti v Rolettu pri Torinu. Njegovi ostanki počivajo v rodnem Piranu na mestnem pokopališču.