Ricerca avanzata
it
en hu it sl

David ARČON

Portret - David ARČON
Nato:
20. August 1904, Arčoni
Morto:
10. February 1985, Renče
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Lessico:
Biografia

Sin Oskarja, zidarja, in Angele Mozetič. Učil se je zidarstva pri očetu, zaposlil pa se je kot mesarski pomočnik in kasneje (po vrnitvi iz vojske leta 1925) vodil lastno mesnico. Že zelo mlad je začel sodelovati v Prosvetnem društvu Svoboda v Renčah (bil je član pevskega zbora, dramskega odseka), ki so ga fašisti požgali leta 1922. Bil je soustanovitelj telovadnega društva, v okviru katerega je bil izredno aktiven. S sodelavci je nabavil telovadno orodje in kot odličen telovadec uvajal novosti v društvo.

V času, ko je bil pri vojakih v Torinu (1924), je bil soustanovitelj društva Slovenski rokodelci, zaradi česar je bil kazensko premeščen v Corleone na Sicilijo.

Leta 1925 se je vrnil domov in nadaljeval z dejavnostmi v okviru telovadnega društva. Krit z vožnjo pisarniških potrebščin za občino Renče, je postal poverjenik Goriške Matice – po spodnji Vipavski dolini je vozil knjige Goriške Matice, Luči, Biblioteke in veliko slovenskih abecednikov Prvi koraki. Bil je v stiku s Francetom Bevkom, Damirjem Feiglom, Albinom Rejcem (tajnik društva Edinost) in Zorkom Jeličičem.

Arčon je bil zelo aktiven tigrovec (področni vodja): razdeljeval je protifašistični tisk; potem ko so fašisti 1927. leta prepovedali slovenska prosvetna, turistična društva, ukinili slovenske šole, je organiziral veliko pohodniških političnih izletov članov društev (npr. na Trstelj, Erzelj, Čaven …), na katerih se je udeležence vzpodbujalo v boj proti fašizmu; pomagal je Albinu Rejcu najti varno skrivališče, ko ga je iskala fašistična policija. Leta 1930 je bil aretiran in hudo pretepen.

Od začetka narodnoosvobodilnega gibanja je bil član Osvobodilne fronte. Leta 1942 je bil zopet hudo pretepen, da se je dva meseca zdravil v ambulanti goriškega zapora. Interniran je bil v Nataresco (Teramo). Po kapitulaciji Italije je delal v mesnici – z mesom je oskrboval narodnoosvobodilno vojsko, kože pa vozil v Scalettarijevo strojarno v Miren, od koder je narodnoosvobodilna vojska dobila veliko usnja. 1944. leta je bil vpoklican v narodnoosvobodilno vojsko, po bitki na Štjaku so ga Nemci internirali v Haid pri Linzu. Od maja 1945, ko ga je zavezniška vojska osvobodila, pa do avgusta 1945 je služil v JNA. Nato se je vrnil v Renče.

Fonti e letteratura

Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1992, str. 436–437.
Rutar, T. V Renčah je umrl prizadevni protifašist in narodni borec ter prosvetar David Arčon. Primorski dnevnik, 1985, št. 50 (9. marec), str. 9.
Rutar, T. Veliko ilegalne literature je prenašal iz Gorice na deželo tigrovec David Arčon. Primorski dnevnik, 1984, št. 199 (22. avgust), str. 9.
Rutar, T. 80 let Davida Arčona. Primorske novice, 1984, št. 72 (7. september), str. 13.

Autore/autrice della voce: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Data del primo inserimento: 17. 5. 2013 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Polonca Kavčič. David ARČON. (1904-1985). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/david-arcon/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 14. 11. 2019

Štefan KUŠER

10. December 1910–19. August 2002
Štefan Kušer (priimek pogosto zapisan kot Kušar) je osnovno šolo obiskoval v Laporju, v Celju pa klasično gimnazijo. Mašniško posvečenje je prejel ...
Data di inserimento: 29. 12. 2017

Jože VRBNJAK

8. March 1909–18. March 1997
Osnovno šolo je končal pri Sv. Duhu na Stari Gori (1923). Nato je šel za krojaškega vajenca v Zagreb. Leta 1927 je postal krojaški pomočnik ter del...
Data di inserimento: 22. 11. 2019

Henrika ŠANTEL

17. August 1874–15. February 1940
Henrika je bila najstarejša hči v vsestransko umetniško nadarjeni družini Šantlovih. Njena mati Avgusta pl. Aigentler je bila slikarka in učiteljic...