Danilo LAPAJNE

Osnovno šolo je obiskoval v Vojniku, kjer je bil njegov oče napreden učitelj. Leta 1941 je bila njegova družina s tremi otroki, Milošem, Danilom in Marijanom, izseljena v Kragujevac v Srbiji, malo pred koncem vojne so se vrnili najprej v Vojnik na Štajerskem, zatem pa so se leta 1945 preselili v Novo mesto. V Novem mestu je Danilo obiskoval gimnazijo in maturiral leta 1949. Nato se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani in leta 1957 diplomiral na Oddelku za arhitekturo pri profesorju arhitektu Edvardu Ravnikarju. Leta 1962 se je študijsko izpopolnjeval tudi v Ameriki.

Najprej se je leta 1957 zaposlil v Projektivnem podjetju Novo mesto (kasneje Emonaprojekt Ljubljana), nato pa leta 1987 v Projektivnem biroju Krke, tovarne zdravil, v Novem mestu, kjer je delal do upokojitve leta 1997. V svoji delovni karieri se je sprva veliko ukvarjal z urbanizmom rastočega Novega mesta. Njegovo diplomsko delo nosi naslov Idejni urbanistični načrt Novega mesta (1957). V letih 1965-66 je izdelal urbanistični program Novega mesta in ureditveni načrt mestnega jedra z javno razgrnitvijo in razstavo v Novem mestu, pri čemer sta bila oba načrta sprejeta kot uradna dokumenta. Še bolj intenzivno se je ukvarjal z rastočo Ljubljano v 60-ih letih 20. stoletja, kjer je bil od 1960 do 1968 avtor številnih 5 do 12 nadstropnih stanovanjskih stolpnic, strokovno ocenjenih kot najbolj uspešnih v Sloveniji v tem obdobju. Projektiral je tudi individualne stanovanjske objekte v Ljubljani (stavbe paviljonske zasnove na Viču v Ljubljani) in počitniške hiše. Svoje bogate izkušnje pri projektiranju stanovanjske arhitekture je uveljavil tudi v tujini (npr. projekt Medzi Jarkami v Podunajskih Biskupicah, Češka, 1965-66). Projektiral pa je tudi poslovne stavbe v Ljubljani (npr. interier poslovne stavbe Krke v Ljubljani) in v tujini ter vpeljal inovacijske prijeme pri urejanju podzemnih garaž v Ljubljani.

Svoj arhitekturni pečat je pustil tudi v Novem mestu, kjer je avtor prenove nekdanjega hotela Metropol in lokala Express ob nekdanji avtobusni postaji (danes hotel Krka in stavba SKB), avtor načrtov za prenovo trgovskih in drugih lokalov. Realiziranih jih je bilo dvajset, med njimi picerija v kletni etaži Kavarne na Glavnem trgu, 1968. Oblikoval je tudi teraso Kavarne na Glavnem trgu (1983), ki pa ni bila nikoli uresničena. Skupaj z bratom, arhitektom Marijanom Lapajnetom, sta izdelala več projektov za banke v Novem mestu, Ljubljani in Žalcu.

Danilo Lapajne se je odlikoval predvsem kot projektant mestne stanovanjske izgradnje, za kar je prejel priznanje svoje stroke, njegovi arhitekturni dosežki so bili uvrščeni v razstave slovenske arhitekture. Za svoje natečajne idejne načrte je večkrat prejel prvo nagrado (npr. za stavbo Lesnine – Elektrotehne v Ljubljani). Sodeloval je na številnih arhitekturnih razstavah doma in v tujini. Razstavljal je tudi v Novem mestu, skupaj z bratom arhitektom Marijanom Lapajnetom. Leta 1997 je izšel njun skupni katalog k razstavi ob 40. obletnici dela. Malo manj znano je, da je bil Danilo Lapajne tudi grafični oblikovalec plakatov, opremljevalec slovenskih sejemskih paviljonov po Evropi, oblikovalec otroških igrač, sanitarne opreme za tovarno Kolpa, pohištva in svetilnih teles idr.

Leta 1997 je za svoje arhitekturne in urbanistične projekte v Novem mestu prejel občinsko priznanje – plaketo mesta Novo mesto. Za prenovo večnamenske dvorane poslovnega objekta Krke v Ljubljani je bil leta 1999 nominiran za Plečnikovo nagrado.