Rodil se je v elektrarniški koloniji v Brestanici, kjer je končal osnovno šolo.
Šolanje je leta 1964 nadaljeval na tehniški srednji šoli, smer kemijska tehnologija, v Ljubljani. Leta 1969 se je vpisal v šolo za rezervne oficirje Jugoslovanske ljudske armade – smer atomsko-biološko-kemijska obramba. Na tem področju se je tudi kasneje usposabljal. Leta 1979 se je v Beogradu usposabljal za delo načelnika in poveljnika štaba Civilne zaščite, štabna usposabljanja pa je imel še v Poljčah v letih 1984 in 1989. Študij je nadaljeval na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru, kjer je leta 1977 diplomiral na višji stopnji, drugo stopnjo študija pa je nadaljeval na Fakulteti političnih ved v Zagrebu, smer obramboslovje. Na temo zaščite v primeru nesreče v Nuklearni elektrarni Krško je leta 1982 diplomiral in si pridobil naziv profesorja obrambe in zaščite. Z magistrskim študijem je nadaljeval na Ekonomski fakulteti v Mariboru in leta 1987 magistriral. Leta 1996 je na isti fakulteti še doktoriral s temo Organizirano spreminjanje rutinerske v inovativno kulturo podjetja in presoja tega spreminjanja.
Leta 1968 se je zaposlil v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem in nato leta 1973 kot tehnolog v Termoelektrarni Brestanica. Leta 1982 je postal direktor TOZD-a v tovarni modnih oblačil Lisca na Senovem. Leta 1990 je postal podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Krško in bil jeseni istega leta imenovan za poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite. Po triletni karieri v lokalni politiki je leta 1993 postal direktor novoustanovljene službe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za Posavje in v obdobju od 1995 do 2000 uspešno vodil projekt vpeljave kartice zdravstvenega zavarovanja, ki je bil v tistem času edinstven v Evropi. Leta 2000 je bil projekt v Parizu proglašen kot najboljši nacionalni projekt na svetu. Leta 2009 se je upokojil.
Leta 2000 je opravil izpit za športnega pilota v Lescah na Gorenjskem. Ponovno se je pričel ukvarjati tudi s strelsko aktivnostjo v okviru Združenja slovenskih častnikov Brežice. Je vojni veteran slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991.
Prejel je več družbenih in športnih priznanj. Za opravljeno delo je bil nagrajen leta 1973 s pisno pohvalo za delo v ZRVS, leta 1974 z medaljo za vojaške zasluge, leta 1982 s pisno pohvalo za delo pri vaji NEK, leta 1983 s priznanjem za delo v ZRVS, leta 1984 z zlato značko CZ, leta 1992 z zlatim znakom CZ ter s spominskima plaketama poveljnika RŠ CZ ob 10. in 20. obletnici osamosvojitve. Leta 2019 je prejel srebrni znak ZSČ Brežice. Od Skupščine občine Krško pa je leta 1987 prejel priznanje občine Krško za delo pri sanaciji kovinskega podjetja.
Čuber, S. Vse se da, če se le hoče, tudi v zdravstvu: direktor, ki je prehodil pot od delavca do doktorja znanosti in je vpeljeval kartico zdravstvenega zavarovanja. Delo, 10. 5. 2022, let. 64, št. 106, str. 12.
Stanislav Čuber. (citirano 8. avgusta 2022). Dostopno na naslovu: http://www.krsko.zvvs.si/files/11000/04-2/castnik-dr-stanislav-cuber1.doc
Vahtarič, S. Stanislav Čuber o prenovi zdravstvene kartice. Posavski obzornik, 2. 4. 2009, let. 13, št. 7, str. 3.
Osebni podatki: Stanislav Čuber, julij 2022.